EU je strah, da bi bila Evropejcem dostopna (pre)poceni kitajska električna vozila. A carinjenja se lahko boji ravno evropska avtomobilska industrija

Evropska komisija je nedavno sprožila preiskavo o tem, ali naj uvede kazenske carine, da bi zaščitila proizvajalce Evropske unije pred cenejšim kitajskim uvozom električnih vozil, za katerega trdi, da ima koristi od državnih subvencij. 

V Pekingu so se na napoved preiskave odzvali s pričakovanim nezadovoljstvom in zaskrbljenostjo. Namen preiskave je zaščita evropske industrije, zato naj bi bila »čisto protekcionistično ravnanje«. 

Morebitnemu kitajskemu maščevanju so najbolj izpostavljeni nemški avtomobilski proizvajalci, medtem ko je Francija bolj sproščena. 

»Svetovni trgi so zdaj preplavljeni s cenejšimi električnimi avtomobili. Njihovo ceno pa umetno znižujejo ogromne državne subvencije,« je v svojem letnem nagovoru parlamentu o stanju v Uniji dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. 

Komisija bo imela do 13 mesecev časa, da oceni, ali naj uvede carine nad standardno 10-odstotno stopnjo EU za avtomobile v svojem najbolj odmevnem primeru proti Kitajski, saj se je preiskava EU o kitajskih sončnih panelih pred desetletjem komaj izognila trgovinski vojni. 

Kitajska gospodarska zbornica za EU je sporočila, da je zelo zaskrbljena in da nasprotuje začetku preiskave ter da konkurenčna prednost sektorja ni posledica subvencij. EU je pozvala, naj na kitajska električna vozila gleda objektivno. 

Napetosti med Kitajsko in EU naraščajo, deloma zaradi tesnejših vezi Pekinga z Moskvo po ruski invaziji na Ukrajino. EU si prizadeva zmanjšati svojo odvisnost od drugega največjega svetovnega gospodarstva, zlasti glede materialov in izdelkov, potrebnih za zeleni prehod. 

Nemško-francosko rivalstvo 

Pri sprožanju svojega mehanizma trgovinske zaščite se je Evropa prisiljena ozreti nazaj na lastno igro čistih avtomobilov in razmisliti o dejstvu, da bi lahko bila glavna žrtev njene protisubvencijske preiskave prav nemško izvozno usmerjeno gospodarstvo – in njihovi proizvajalci avtomobilov, ki so močno vlagali na Kitajsko in so zato zelo izpostavljeni, poroča Politico. 

Nemško avtomobilsko združenje VDA je dejalo, da mora EU upoštevati morebiten odziv Kitajske in se osredotočiti na ustvarjanje pogojev za uspeh evropskih akterjev – od znižanja cen elektrike do zmanjšanja birokratskih ovir. Nemška avtomobilska industrija se zanaša na Kitajsko za velik delež prihodkov od prodaje in že dolgo zagovarja odprta trgovinska vrata. 

»Jasno bi moralo biti, da francoski proizvajalci [ki so podprli trgovinske ukrepe] ne ciljajo le na Peking, ampak tudi na svoje nemške konkurente,« je po poročanju Politica dejal višji lobist iz velike nemške znamke, ki je želel ostati anonimen. 

Po kitajskih statističnih podatkih francoske znamke predstavljajo le 0,4 odstotka kitajskega trga električnih vozil v primerjavi s 17 odstotki nemških – pri čemer je veliko teh vozil izdelanih lokalno. 

Medtem ko Nemce skrbijo kitajski povračilni ukrepi proti njihovim avtomobilskim podjetjem, so francoska podjetja, ki so prodrla na Kitajsko, v sektorjih, kot sta vesoljska in jedrska energija, manj izpostavljena morebitnim povračilnim ukrepom, ker si Kitajska želi pridobiti francosko znanje in izkušnje.  

"The German automotive industry is afraid," said German Economy Minister Robert Habeck on Friday as EU plans to impose duties on Chinese electric vehicles sparked fears of a trade war.https://t.co/tETgqdOQ8K

— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) September 24, 2023

Kdo bo plačal? 

Na notranjem trgu EU carine zagotavljajo cenovno konkurenčnost evropskih podjetij, če odpravljajo konkurenčno prednost, ki jo povzročajo tuje državne subvencije. Vendar pa to plačajo potrošniki v EU, ki morajo plačati višjo ceno za kitajska električna vozila, pišejo pri Globaleurope.  

Uvedba carin na električna vozila, uvožena iz Kitajske, poleg tega odpira vprašanje, kako ravnati z električnimi vozili, ki jih ameriška in evropska podjetja proizvajajo na Kitajskem in izvažajo v EU ali to nameravajo početi. Tudi njih bodo prizadele carine, kar bi lahko negativno vplivalo na njihova domača gospodarstva. 

Zanimivo je tudi, da skoraj ves uvoz prihaja od zahodnih znamk. Polovico uvoza dejansko predstavljajo Tesle, izdelane v tovarni Gigafactory v Šanghaju. Njihov SUV, model Y je v Evropi tako priljubljen, da po prodaji presega vsa druga električna vozila skupaj. Preostanek uvoza nista Volvo in MG v kitajski lasti, temveč Volkswagen in njegove hčerinske družbe, kot so Audi, Škoda in Cupra, ali romunska znamka Dacha v lasti francoske državne skupine Renault. Medtem avtohtone kitajske znamke – kot sta BYD ali XPeng – predstavljajo manj kot 3.000 avtomobilov na leto ali 0,03 odstotka vse evropske prodaje avtomobilov, poroča The Hill.

Nemški avtomobilski šefi pravijo, da nevarnost maščevanja in zaostritev odnosov s Pekingom ne bosta bistveno spremenila osrednjega problema, s katerim se sooča evropska industrija električnih vozil. 

»Ena stvar je jasna: Protisubvencijska preiskava sama po sebi ne pomaga rešiti obstoječih izzivov v zvezi s konkurenčnostjo Evrope,« pravijo pri VDA, pri čemer so navedli visoke cene energije, davke in pretirano birokracijo. 

Kitajska pa je opozorila, da bi uvedba protisubvencijske preiskave kitajskih električnih vozil lahko škodila dvostranski trgovini in zvišala cene za evropske potrošnike.