Energetske romantike je konec. Sledi kruta streznitev



Obstaja strah, da se bomo pozimi morali odločati o tem, katere panoge bodo zimo preživele in katere ne. Krivda za to pa ne leži le na ramenih Vladimirja Putina, ampak je v veliki meri tudi posledica zgrešenega koncepta zelenega prehoda. Zato nekateri že iščejo inovativne rešitve. Se bomo lahko prhali le ob določenih urah dneva?

V začetku tega stoletja je v Evropi prevladala ideja, da bi lahko grozeče podnebne spremembe premagali s pomočjo obnovljivih virov energije. To je bil čas, ko se je v zahodni Evropi začelo z množičnim postavljanjem vetrnih in sončnih elektrarn. Finančne subvencije so bile izdatne in lastnikom tovrstnih objektov se je investicija povrnila v razmeroma kratkem času. Hkrati se je krepil pritisk, da bi zaradi obnovljivih virov lahko začeli zapirati tiste najbolj potratne in okolju neprijazne termoelektrarne.

Ker pa obnovljivi viri niso neodvisni od vremena, so se energetski strokovnjaki odločili, da jih bo v primeru izpadov začasno nadomestil okolju bistveno bolj prijazen zemeljski plin. Vsaj del tega bi lahko pridobivali tudi v domačih krajih. Toda ker je tudi ta dejavnost precej neprijazna do okolja, so se energetski strokovnjaki odločili za uvoz. Ker ni bilo več rudarjenja na domačem dvorišču, je zadeva obveljala za čisto. Povprečnega Evropejca pač ni zanimalo, kaj se dogaja v osrčjih sibirskih prostranstev.

Poslujemo z diktatorjem


Sprva se je vse zdelo idealno in poceni. Ruski plin je prihajal redno. Zato smo gradili dodatne plinovode. Toda ob tem smo spregledali, da nimamo plana B. Naš sistem je postal odvisen od obnovljivih virov, edini garant njegove stabilnosti pa je postala do lastnih prebivalcev precej kruta diktatura.

Ne vem o čem so v preteklih letih razmišljali evropski politiki, ko so šteli na desetine in kasneje stotine Putinovih žrtev. Da do njih morda ne bo tak in bo brezhibno spoštoval mednarodne pogodbe?
Naš sistem je postal odvisen od obnovljivih virov, edini garant njegove stabilnosti pa je postala do lastnih prebivalcev precej kruta diktatura.

Vojna med evropskimi državami je nemogoča, z Rusijo pač je


Evropska varnostna arhitektura po drugi svetovni vojni temelji na tem, da je vojna med evropskimi narodi zaradi ekonomske povezanosti nemogoča. Že deli za preprost Gorenjev pralni stroj se proizvajajo v več evropskih državah. Prav tako je povsem nepregleden tudi izvor skoraj vsakega evropskega avtomobila.

Evropa je skušala v svojo igro spraviti tudi Rusijo. Še zlasti po njenem bankrotu v devetdesetih. Zato ne gre zameriti, da so (tudi naši) politiki hodili sklepat posle v Moskvo. Očitati jim gre le to, da očitno niso sprevideli, da se rusko gospodarstvo ne modernizira. Sodobno tržno gospodarstvo je namreč največji strup za diktaturo. Nafto črpati je preprosto. Le težko pa boste našli visokotehnološko kapitalistično diktaturo. Diktatorske države se morajo namreč prej ali slej odločiti za eno ali za drugo.

V vojni smo


Med drugim je to storil tudi Vladimir Putin. Ta seveda ni tako nor, da bi proti Evropi začel resno vojaško akcijo. Namesto tega je začel z nami igrati krute psihološke igrice. Ker je zunaj toplo, jih za zdaj verjetno niti ne čutite. Toda pred dnevi se je zaradi rednih vzdrževalnih del zaprl plinovod Severni tok 1. To se sicer zgodi vsako leto. Za teden, največ dva. Toda tokrat se ne ve, ali bo plin po njem ponovno stekel.

Če ne bo, bo tudi uradno. Putin je proti Evropi začel plinsko vojno.

Scenarij, ki se ga bojimo


Ne glede na to, da se je bojimo že od pomladi, v Evropi niti slučajno še nismo pripravljeni. Manko enega energenta namreč v višave požene tudi cene vseh drugih.

Poleg tega je Evropa v zadnjih letih veliko stavila na zeleni prehod. Ta pa se kar odmika in odmika. Če sonce ne sije in veter ne piha, je naša energetska mešanica enaka kot prej. Toda sedaj mi te vire zanemarjamo in celo oviramo.

Letošnje leto je izrazito sušno. Celotna Evropa se zato spopada s pomanjkanjem elektrike iz hidroelektrarn. V zadnjih letih so termoelektrarne postale obremenjene s kupovanjem emisijskih kuponov, zaradi česar so vse po vrsti nerentabilne. Nemčija in Avstrija pa bi Evropo radi odvrnili od rabe jedrske energije. Nemčija tako letos namerava zapreti še zadnje preostale reaktorje. Ki bi lahko delali še vsaj deset let. Namesto njih pa začasno zagnati termoelektrarne na premog. Praviloma iz uvoza.

Skratka, v tej enačbi je narobe vse.

Primite se za glavo


In vi. Vi se lahko v tem trenutku le še primete za glavo. Če živite nekje v hiši na podeželju in imate možnost izbire ogrevanja, se boste morda še nekako izmazali. Če ne drugega, vsaj drv bo skoraj gotovo dovolj. Za tiste, ki živite v mestu, pa dobrih besed ni. Že lani smo tako lahko brali o astronomskih položnicah za ogrevanje v nekaterih mestih.

No, tudi letos prav gotovo ne bodo nižje. Le da bomo letos ob tem še varčevali.
Če živite nekje v hiši na podeželju in imate možnost izbire ogrevanja, se boste morda še nekako izmazali. Če ne drugega, vsaj drv bo skoraj gotovo dovolj. Za tiste, ki živite v mestu, pa dobrih besed ni.

Zeblo vas bo


To, da se pisarne (po vladni uredbi) ne smejo hladiti pod temperaturo petindvajset stopinj Celzija, je za zdaj le drobna nevšečnost.

Bistveno ostrejši so v Nemčiji. Nemški nepremičninski gigant je tako napovedal, da bo stanovanja pozimi grel le še na sedemnajst stopinj. Prav tako naj bi nekatere toplarne vročo vodo zagotavljale le ob določenih urah.

V Sloveniji pa smo se še pred kakima dvema letoma pogovarjali o tem, da temperaturo v stanovanjih določajo predvsem moški, ki za zimsko temperaturno udobje potrebujejo približno stopinjo in pol manj kot ženske ... No, letos tega problema ne bo. Ker bo v izogib visokim stroškom pogosto zeblo oboje ...

Da bi v Evropski uniji ostali povsem brez plina, je seveda nemogoče, saj pet šestin dobav trenutno ni odvisnih od Rusije. Toda manjkajoče šestine brez varčevanja ne bo mogoče nadomestiti.

Zato lahko le upamo na to, da se pipica iz Rusije popolnoma ne zapre. Sicer se bomo morali odločati, katere panoge v državi trenutno niso bistvene in jih bomo lahko prepustili propadu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike