Ekstremni desničarji, s katerimi se strinja sam Milan Kučan

Fotomontaža: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

V času, ko so bile v središču javne pozornosti katastrofalne poplave in njihove posledice, se je v podcastu časnika Delo glede aktualnih tem oglasil nekdanji predsednik republike, Milan Kučan.

Ob nekaj pohvalnih mislih na račun vladnega ukrepanja ob naravni ujmi se je Kučan razgovoril tudi o domačem desnem političnem polu. Kot je dejal, še vedno pogreša "žlahtno konservativno stranko", kakršne Slovenija po njegovem še vedno nima, ter se opredelil tudi o možnostih Anžeta Logarja, da takšno stranko morda on vendarle ustanovi. 

"Prej bi se moralo govoriti o ekstremni desnici kot pa o desnem polu slovenske politike," je domača politična razmerja ocenil nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije. 

Ima Milan Kučan prav? Mar imajo Slovenci, ob zmerni in progresivni levi sredini, kot Kučan vidi sedanjo oblast, na izbiro res zgolj še desničarske ekstremiste, medtem ko v desni sredini zeva velika praznina?

V iskanju odgovora na to vprašanje smo preverili programska izhodišča in stališča evropskih strank, ki jih mednarodni mediji označujejo za "skrajno desne". In ugotovili smo, da se bolj kot slovenska desnica z dobršnim delom politik evropskih "ekstremnih desničarjev" strinja sam Milan Kučan in njegovi tovariši.

V tem zapisu izpostavljamo zgolj eno področje, kjer Milan Kučan z ekstremno desnico govori isti jezik.

"Ko sem bil še predsednik, sem dejal, da Slovenija potrebuje žlahtno konservativno stranko ... To se še ni zgodilo, še vedno pa mislim enako, ker bi se prej moralo govoriti o ekstremni desnici kot o desnem polu slovenske politike."

Tako je Milan Kučan v Delovem podcastu Moč politike ocenil potrebo po novi desnosredinski stranki v Sloveniji. Na vprašanje novinarke Suzane Kos, ali bi takšno stranko lahko ustanovil in vodil Anže Logar, je Kučan odgovoril, da je "Logar gotovo sposoben človek, kakšnih v slovenski politiki ni veliko". A Kučan Logarju še iz časa predsedniške kampanje očita neiskrenost, češ da je prekrival svoje prave vezi s stranko SDS.

"Kakšen je lahko njegov domet in koga lahko prepriča na podlagi njegove neiskrenosti, je druga stvar," je nadalje ocenil ter dodal, da to "še ne pomeni, da ni prostora za stranko, o kateri govorim, ki bi bila primerljiva z (evropskimi) krščansko demokratskimi strankami in ki bi imela nekaj več tega, kar je imel krščanski socializem pod Krekom, kar je daleč od tega, kar za svoj gospodarsko socialni program ponuja Nova Slovenija."

Logar po Kučanovem mnenju sposobnosti za vodenje takšne stranke ima, "bo pa imel problem ljudi prepričati v iskrenost svojih namenov".

Kdo je in kaj zagovarja ekstremna desnica


Osredotočimo se tokrat na Kučanovo tezo iz pogovora, da je obstoječi slovenski desni pol "ekstremno desničarski".

Za razumevanje, kakšna stališča so v evropskem merilu razumljena kot "ekstremno desničarska", izpostavimo odnos politikov, ki jih kot "skrajno desne" označujejo mednarodni mediji, do agresije Rusije na Ukrajino. Primerjajmo jih s stališči Milana Kučana in sopodpisnikov zadnjega javnega pisma iz februarja letos, ki so ga naslovili: Zaustavite vojno v Ukrajini!

Stališče: To ni vojna med Rusijo in Ukrajino, temveč med Rusijo in ZDA.

Predsednik radikalno desničarske Alternative za Nemčijo, Tino Chrupalla. (vir foto: Wikimedia commons)



"Resnično mislim, da je absurdno spraviti jedrsko silo na kolena. In to na hrbtu Ukrajincev. Američani se borijo na ukrajinskem ozemlju do zadnjega Ukrajinca. Oni so resnični profiterji te vojne."

Tino Chrupalla, predsednik Alternative za Nemčijo (AfD), februar 2023

"Sklenitev premirja ni odvisna od Rusov in Ukrajincev. Kdor misli, da se ta vojna lahko konča s pogajanji med Rusijo in Ukrajino, ne živi v tem svetu. Pogajati se je treba z Američani. Samo rusko-ameriška pogajanja lahko vodijo k premirju."

Pa tudi:

"Bistvo te vojne so resursi ... Ukrajina ima neomejene resurse, ker jih dobi od Američanov. Ta vojna se nadaljuje, ker tako želijo Američani. Zato so oni tisti, in ne Ukrajinci, ki lahko to vojno končajo."

Viktor Orban, predsednik vlade Republike Madžarske, oktober 2022

"Ukrajina je žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Nekoč sta bili obe na pravi strani zgodovine."

Milan Kučan s sopodpisniki javnega pisma, februar 2023


Stališče: V tej vojni ne more zmagati nobena stran.


[caption id="attachment_398114" align="alignleft" width="422"] Foto: depositphotos.com + fotomontaža Domovina[/caption]

"Že od izbruha vojne trdimo, da v tem spopadu ne bo zmagovalcev, temveč samo poraženci."

Viktor Orban, predsednik vlade Republike Madžarske, maj 2023

"Tako Rusija kot Ukrajina bosta iz te vojne izšli kot poraženki. Obstaja le en zmagovalec, in to so ZDA."

Tino Chrupalla, predsednik Alternative za Nemčijo (AfD), junij 2023

"Politična govorica o poražencih in zmagovalcih je v navzkrižju z govorico miru. V tej vojni ne more zmagati nobena stran. Končati jo je mogoče le za pogajalsko mizo."

Milan Kučan s sopodpisniki javnega pisma, februar 2023


Stališče: Zahod naj Ukrajini ne pošilja orožja, temveč ji naj pomaga zagotoviti mir.


"Naša pozicija ostaja jasna in nespremenjena: Ukrajini bi morali zagotoviti mir in ne orožja."

Viktor Orban, predsednik vlade Republike Madžarske, julij 2023




"Glede pošiljanja orožja v Ukrajino sem zadržana. Zakaj? Ker je meja med pomočjo in vpletenostjo zelo tanka ... in lahko vodi do razširitve konflikta, ki lahko v vojaško intervencijo potegne veliko število držav."  

Ter:

"Če bomo nadaljevali postopno pošiljanje orožja Ukrajini, kot počnemo zdaj, nas čaka nova "stoletna vojna", ki bo, upoštevajoč človeške žrtve, pomenila veliko tragedijo." 

Marine Le Pen, Predsednica Nacionalne fronte, april 2022 in april 2023

"Leto dni po začetku vojne nujno potrebujemo resna prizadevanja za mirovna pogajanja namesto nadaljnje eskalacije konflikta ... alarmantno je, da so tisti, ki pozivajo k miru, diskreditirani kot izdajalci."

Stranka Alternativa za Nemčijo na Twitterju, februar 2023 

"Od vas, vlade držav Evropske unije, zveze Nato, Združenih držav Amerike in Ruske federacije zato pričakujemo, da vzpostavite zavezništvo za prekinitev bojev, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja in za začetek pogajanj."

Milan Kučan s sopodpisniki javnega pisma, februar 2023

KOMENTAR: Rok Čakš
Kučan se z evropskimi »ekstremnimi desničarji« ne strinja le glede vojne v Ukrajini'

Najbrž ste si na podlagi primerjave zgornjih stališč lahko ustvarili vtis, da ima slovenska "trda levica", kot označujemo staro, a še vedno nezanemarljivo vplivno komunistično jedro domačega levega pola, z "ekstremnimi desničarji" veliko skupnega, ko gre za njen odnos do ruske invazije na Ukrajino.

Seveda ne s slovenskimi, o katerih govori Milan Kučan, ker tako SDS in NSi kot zunajparlamentarna SLS jasno, nedvoumno in odkrito stojijo na evropski in prozahodni liniji, in to je: Rusija je agresor, ki je napadel neodvisno in suvereno državo, mirovna pogajanja ter konec vojne pa so mogoči le z umikom Rusije z okupiranih območij. Domača desnica, ki jo Kučan označuje za "ekstremistično", je torej v evropskem merilu precej zmernejša od stališč, ki jih zagovarja sam s svojimi tovariši. Ob zgornjih primerih bi lahko navedli še odnos do sankcij, pa vlogo zveze NATO itd., a prišli bi do povsem enakih ugotovitev. Več kot to, če bi našo analizo razširili še na druga področja, bi hitro ugotovili, da ima domača trda levica z evropsko t. i. "ekstremno desnico" še več skupnih točk.

Ena bolj izrazitih je negativističen odnos do zveze NATO in predvsem Združenih držav Amerike, ali pa zagovorništvo obširnega državnega lastništva in državnega intervencionizma (močne države). Seveda pa so med njimi tudi diametralne razlike, denimo v odnosu do (nezakonitih) množičnih migracij, LGBTQ+ agende, odnosa do avtohtone narodove kulture itd.

Kako je torej mogoče, da se naši zmerni, žlahtni levičarji (kot slikajo sami sebe), v toliko stvareh strinjajo z ljudmi, s katerimi vsaj javno ne želijo, da bi jih kdorkoli z njimi povezoval, kaj šele omenjal v isti sapi? In da zmerno domačno desno sredino vidijo kot ekstremno? Odgovor je preprost: ker sami ostajajo na ekstremno levih pozicijah. Ekstremna levica in ekstremna desnica sta si tako v domačem kot evropskem merilu v marsičem blizu. Politični spekter je namreč kot podkev, kjer so sredinske stranke bližje skupaj, zmerna levica in desnica precej vsaksebi, oba ekstrema pa se v stališčih spet približujeta.

Zato v Sloveniji prej kot "žlahtne desnice" (ne v Kučanovem, temveč prozahodnem smislu) manjka žlahtne evropske levice. Dober lakmusov papir za to je odnos do okupacije Ukrajine s strani ruskega zavojevalca.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike