Ekskluzivno: Antisemitska politika Levice in širjenje lažne novice o Cipi Livni

Vir: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK

Stranka Levica in njeni podporniki zahtevajo od vlade Roberta Goloba, da prekliče povabilo na Bled eni najvplivnejših žensk v Izraelu. Cipi Livni, nekdanjo zunanjo ministrico in levosredinsko političarko, znano tudi kot zagovornico LGBTI, obtožujejo vojnih zločinov. O njej širijo novice, da so številne države že ukrepale zoper njo. Raziskali smo, katere so te države in kako so ukrepale? Trditev, da so Velika Britanija, Belgija in Švica obtožile Cipi Livni vojnih zločinov, je lažna novica. 

Levica je s svojimi podporniki v različnih nevladnih organizacijah pozvala vlado, katere del je tudi sama, da na prihajajočem Blejskem strateškem forumu prepove udeležbo ugledni in znani izraelski političarki ter pravnici Cipi Livni.

Kdo je Cipi Livni?

Cipi Livni, 66 letna političarka in pravnica, je nekdanja poslanka izraelskega parlamenta, levosredinska političarka in več let vodja levosredinske opozicije. Zagovarja leve politične ideje, enakopravnost spolov ter se aktivno zavzema tudi za LGBTI skupnost. Na »mavričnih festivalih« ali na paradah ponosa je pogosto posebna gostja in tudi v parlamentu zagovarja njihove pravice.

Cipi Livni na paradi ponosa LGBTI v izraelskem mestu Be'er Sheva.

Večkrat je bila tudi del izraelske vlade. V letih od 2006 do 2009 je bila zunanja ministrica, od 2013 do 2014 ministrica za pravosodje in od 2013 do 2014 ministrica za mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci, ki so leta 2014 obstala na mrtvi točki.

Zagovarja tudi obnovitev mirovnih pogajanj s Palestinci. Vodila je pogajanja s Palestinci in se s predstavniki Palestinskih avtonomnih oblasti na Zahodnem bregu večkrat sestala, s ciljem, da Palestinci in Izrael dosežejo mirovni sporazum in oblikujejo dve državi, ki naj bi v miru sobivali na Bližnjem vzhodu.

Kot legitimno oblast Palestincev je priznavala zgolj izvoljene predstavnike Fataha, medtem ko se, tako kot drugi predstavniki izraelske vlade, ni nikoli hotela pogajati s predstavniki palestinskih terorističnih organizacij Hamas in Islamski džihad, ki so pozivale k popolnem uničenju Izraela.

Na pogajanjih 2014: Cipi Livni, ameriški zunanji minister John Kerry in palestinski pogajalec Saeb Erekat

Zakaj protest Levice?

Levica je poziv k bojkotu Cipi Livni organizirala skupaj s skupino kakih 30 podpornikov in širši javnosti popolnoma neznanih političnih aktivistov slovenskih nevladnih organizacij, kot so Gibanje za pravice Palestincev, Solidarnostni odbor za svobodno Palestino, Mirovni inštitut, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Zavod za kulturno raznolikost Open, Iniciativa Mestni zbor, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in Multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže.

Politični aktivisti obtožujejo Cipi Livni, da je bila med letoma 2006 in 2009 zunanja ministrica ter podpredsednica izraelske vlade ter zato odgovorna vojnih zločinov. Od slovenskega tožilstva in policije zahtevajo ukrepanje: »Ukrepanje slovenskih organov pregona je nujno, da se prepreči nekaznovanost za najhujša mednarodna hudodelstva, ki se še vedno izvajajo zoper palestinsko prebivalstvo,« so sporočili iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Pozivi političnih aktivistov so bili objavljeni brez kakršnih koli dokazov, ki bi javnosti pomagali razumeti, zakaj je lahko nek zunanji minister odgovoren za vojne zločine, kajti takega primera še ni bilo. Običajno so vojnih zločinov obtoženi vojaški poveljniki in njihovi nadrejeni.

Kritiki Levice na družabnih omrežjih menijo, da je izraelska političarka »avtomatično odgovorna za vojne zločine, ker je Judinja, državljanka Izraela in nekdanja predstavnica izraelske vlade«. Mnogi trdijo, da gre za klasičen primer »antisemitizma oziroma sovraštva do Judov«.

Zakaj so Cipi Livni obtožili vojnih zločinov?

Obtožili so jo zato, ker je bila zunanja ministrica v izraelski vladi v času, ko so od decembra 2008 do januarja 2009 v Gazi potekali siloviti spopadi med izraelsko vojsko in pripadniki teroristične organizacije Hamas.

Spopadi so izbruhnili po tem, ko so izraelske sile v Gazi uničile podzemni tunel za tihotapljenje orožja in ubile več pripadnikov Hamasa. Skrajna islamska organizacija je zato iz maščevanja izstrelila na stotine raket na mesta in naselja v Izraelu. V kasnejših spopadih v naseljenih območjih Gaze je bilo v treh tednih bojev ubitih približno 1.200 Palestincev, 5.000 je bilo ranjenih. Na drugi strani je bilo ubitih 13 Izraelcev, 518 je bilo ranjenih. Zaradi palestinskega raketiranja izraelskih mest so bili ubiti 3 civilisti, 182 je bilo ranjenih.

Nasprotniki Izraela in podporniki Hamasa ter Islamskega džihada so Izrael obtožili vojnih zločinov. Izrael je trdil, da je bila vojaška akcija na položaje Hamasa v Gazi upravičen odgovor na stotine raket, ki so jih je na judovsko državo izstrelil pripadniki teroristične organizacije iz gosto poseljenih območij.

Cipi Livni leta 2009 z ameriško zunanjo ministrico Hillary Clinton.

Zahteve po uvedbi kazenskega postopka in po popolnem bojkotu Izraela

Politični aktivisti so ob podpori Levice državno tožilstvo in policijo pozvali k uvedbi »kazenskega postopka proti Cipi Livni zaradi vojnih hudodelstev«. Hkrati zahtevajo, da slovenska vlada prekliče povabilo za Blejski strateški forum. Trdijo, da je vabilo »izraz podpore nezakonite politike Izraela«.

Kljub grožnjam Levice in njenih podpornikov, da bodo bojkotirali Blejski forum, je zunanja ministrica Tanja Fajon zavrnila zahteve in trdi, da stališče Slovenije do vojne v Gazi ostaja »absolutno nespremenjeno«. Ocenjuje, da je Ljubljana »izjemno dejavna pri vseh procesih« za končanje vojne v Gazi in da bi jo žalostilo, če bi kdo bojkotiral forum.

Levica vztraja, da mora zdaj, ko je Slovenija formalno priznala Palestino, slediti »popoln bojkot države Izrael«. Podobno politiko že izvajajo države kot so Iran, Sirija, Venezuela in Severna Koreja. Levica trdi: »Na našo pobudo je Republika Slovenija pred meseci že priznala Palestino kot samostojno in suvereno državo. Temu pomembnemu diplomatskemu koraku pa morajo nujno slediti odločnejša politika bojkota na diplomatski, politični, kulturni in gospodarski ravni ter dezinvesticije in sankcije proti državi Izrael,» so še zapisali.

Zavajajoče novice, ki jih širijo aktivisti

Politični aktivisti, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) in Levica enotno trdijo, da so številne države že ukrepale zoper izraelsko političarko in zahtevajo naj se jim Slovenija pridruži.

Gibanje za pravice Palestincev je zapisalo: »Cipi Livni je izraelska političarka, zoper katero je leta 2009 britanski sodnik izdal priporni nalog zaradi njene vloge pri hudodelstvih, ki so bila izvršena tekom napadov Cast Lead, britanska policija jo je leta 2016 iz istih razlogov pozvala na zaslišanje, zaradi možnosti aretacije je odpovedala obiske Belgije in Švice

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja trdi: »Zaradi vloge, ki jo je Cipi Livni odigrala tedaj – tudi kot članica vojaškega sveta –, je ob napovedanem obisku v Veliki Britaniji britanski sodnik decembra 2009 zoper Cipi Livni potrdil nalog za njeno aretacijo na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Julija 2016 je britanska policija Cipi Livni posredovala uradni poziv na zaslišanje zaradi njene vloge v vojnih hudodelstvih, ki so bila izvršena med izraelskimi napadi v sklopu operacije Cast Lead. Januarja 2017 so belgijske oblasti opozorile, da bodo Cipi Livni pridržale in zaslišale, če bo obiskala Belgijo, saj je bila zoper njo odprta kazenska preiskava, maja 2017 pa je kazensko ovadbo zoper to izraelsko političarko obravnavalo tudi švicarsko državno tožilstvo

Preverili smo ali drži novica, da so Velika Britanija, Belgija in Švica ukrepale proti nekdanji izraelski zunanji ministrici; ali so jo obsodile vojnih zločinov; ali so izdale priporne naloge; ali so res številne države že ukrepale zoper izraelsko političarko. Ugotovili smo, da so vsi odgovori negativni in da so novice lažne ali zavajajoče.

Niti v eni državi tožilstvo ni samo vložilo kazenske ovadbe, še manj drži trditev, da je v katerikoli državi v veljavi priporni nalog zaradi vloge Cipi Livni »pri njenih hudodelstvih«.

V vseh treh omenjenih državah EU so kazenske ovadbe na podlagi načela univerzalne jurisdikcije vložile propalestinske organizacije. Slovenija je edina država v EU, v kateri vladna stranka zahteva, da kazensko ovadbo vloži policija ali državno tožilstvo. Na zahteve Levice se še nista odzvala.

Cipi Livni kot vodja levosredinske opozicije.

Zavajajoča novica, da je proti Cipi Livni ukrepala država Velika Britanija

Leta 2009 je v Londonu nevladna organizacija Palestinski center za človekove pravice (Palestinian Center for Human Rights - PCHR) vložila kazensko ovadbo proti vsem predstavnikom izraelske vlade. Med njimi je bila tudi zunanja ministrica. Vse so obtožili vojnih zločinov zoper Palestince v Gazi.

Zaradi vložene kazenske ovadbe je bil po tedanji zakonodaji (danes to ni več mogoče) sodnik dolžan izdati nalog za prijetje osumljene osebe in uvesti preiskavo, v kateri je moral preveriti okoliščine kaznivega dejanja ter zbrati dokaze. V izjavi za javnost je tožilec takrat opozoril, da še nima zbranih dokazov: »Nismo prišli do sklepne ugotovitve ali obstaja dovolj dokazov, ki podpirajo realno možnost obsodbe gospe Livni«.

Britansko sodišče je moralo izdati nalog za prijetje nekdanje izraelske zunanje ministrice zaradi obtožb vojnih zločinov, vendar ga je nato preklicalo, ker je ugotovilo, da je odpovedala načrtovano potovanje v Veliko Britanijo. Reuters je poročal, da je »sodišče v Westminstru izdalo kazenski nalog na zahtevo odvetnikov« palestinske organizacije.

Ne drži trditev, da je »Velika Britanija ukrepala zoper Cipi Livni«, politični aktivisti so zamolčali, da se je takratni britanski premier Gordon Brown celo opravičil in izjavil, da nekatere protiizraelske skupine izrabljajo pravne postopke za svoje cilje. Cipi Livni je dejal, da bo »vedno dobrodošla v Združenem kraljestvu«.

Novi poskusi 

Britanska vlada je po tem dogodku spremenila zakonodajo, ki je preprečila, da bi posamezne organizacije brez dokazov same vlagale kazenske ovadbe in za politične interese sprožale preiskave proti določenim posameznikom ali organizacijam. Politični aktivisti niso obupali in so prosili, da britansko državno tožilstvo na lastno pobudo izda kazensko ovadbo, a njihova zahteva ni bila uresničena. Zaradi stalnih poskusov islamskih, arabskih ali palestinskih organizacij, da bi v Veliki Britaniji sprožili sodne postopke proti Izraelcem, je britanska vlada nato vsem predstavnikom izraelskih oblasti leta 2011 avtomatično podelila imuniteto.

Julija 2016 je nato britanski Scotland Yard znova povabil Cipi Livni na zaslišanje. Britanski mediji so poročali, da ni bil izdan nalog za aretacijo, ampak je šlo za »povabilo na prostovoljni pogovor s policisti«. Povabilo so ji izročili v Londonu, kjer je preživela vikend in se udeležila konference levosredinskih evropskih političnih strank. Pred poslopjem, v katerem je potekala konferenca, so predstavniki islamske skupnosti organizirali protiizraelske proteste. Cipi Livni je povabilo britanske policije zavrnila.

Torej je trditev slovenskih političnih aktivistov, da je »leta 2009 britanski sodnik izdal priporni nalog zaradi njene vloge pri hudodelstvih«, zavajajoča, saj je zamolčano pomembno dejstvo, da je to sodnik moral storiti zaradi kazenske ovadbe, ki jo je vložila palestinska organizacija.

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja zavaja tudi s trditvijo, da »julija 2016 britanska policija Cipi Livni posredovala uradni poziv na zaslišanje zaradi njene vloge v vojnih hudodelstvih«. PIC je zamolčal, da tu ni šlo za zahtevo po uradnem zaslišanju, ampak je šlo zgolj za povabilo na pogovor. Politični aktivisti so ob tem zamolčali ključne podatke: kdo je vložil kazensko ovadbo; da dokazi niso bili zbrani; da obtožnica ni bila izdana; in dejstvo, da je bila nekdanja izraelska ministrica zgolj povabljena na prostovoljno zaslišanje na policijo. 

Kdo je Palestinian Center for Human Rights – PCHR?

Ob tem je zanimiv podatek, kdo je vložil kazensko ovadbo v Londonu. Kdo je PCHR? Omenjena nevladna organizacija se predstavlja kot organizacija, ki se bori za človekove pravice Palestincev in proti politiki Izraela. Njeni kritiki so trdili, da so bile vlaganje kazenskih ovadb proti izraelskim politikom del njene politične agende.

Organizacija za nadzor nevladnih organizacij NGO Monitor je zapisala, da je PCHR politična organizacija, »ki v Veliki Britaniji organizira proteste proti Izraelu, ignorira obstoj terorističnih napadov na izraelske civiliste in predstavlja izkrivljeno različico konflikta med Izraelci in Palestinci, ki temelji zgolj na palestinski interpretaciji konflikta«. Organizacija je znana po izraziti antisemitski retoriki, Izrael in Izraelce obtožuje za »apartheid, etnično čiščenje, vojne zločine in judaizacijo Jeruzalema«.

Januarja 2020 je PCHR ostro nasprotovala celo odločitvi EU, da od vseh palestinskih nevladnih organizacij, ki jih financira, zahteva prepoved sodelovanja z vsemi posamezniki ali skupinami, ki so uvrščeni na EU seznam terorističnih organizacij. Med njimi je tudi Hamas.  

Veliko kritik je bil PCHR deležen zaradi opravičevanja grozljivih pokolov in posilstev izraelskih civilistov. 7. oktobra 2023, po brutalnem terorističnemu napadu Hamasa, v katerem je bilo ubitih kar 1.200 Izraelcev, je omenjena organizacija zločine Hamasa opisala z besedami: «palestinske oborožene skupine so se vključile v operacijo kot odgovor na stopnjevanje izraelskih zločinov proti palestinskemu ljudstvu

Zato so vložitev kazenske ovadbe s strani PCHR mnogi označili kot nekredibilno.

Zavajajoča novica, da je proti Cipi Livni ukrepala država Belgija

Britanska zgodba se je nekaj let kasneje ponovila v Belgiji. Nekdanja zunanja ministrica je leta 2017 napovedala obisk Evropskega parlamenta v Bruslju. Zato je nevladna organizacija Belgijsko-palestinsko združenje (Association Belgo-Palestinienne ABP) od zveznega tožilca zahtevala njeno aretacijo zaradi vojnih zločinov, takoj ko prispe v Bruselj. Cipi Livni je zato obisk odpovedala.

Tiskovna agencija AFP je objavila izjavo belgijskega tožilca, ki je pojasnil, da so zaradi vložene kazenske ovadbe morali uvesti preiskavo in zaslišati tistega, ki je kazensko ovadbo vložil, kot tistega, zoper katerega je bila ovadba napisana. Tožilstvo je potrdilo, da želijo nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico zaslišati glede obtožb o vojnih zločinih: »Želeli smo izkoristiti njen obisk v Bruslju, da bi poskušali pospešiti preiskavo,« je za tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik belgijskega zveznega tožilca Thierry Werts.

Tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Emmanuel Nahshon je že drugi poskus sodnega pregona s strani palestinske organizacije komentiral z besedami: »Zavračamo to cinično zlorabo belgijskega pravnega sistema za pospeševanje politične agende.« Poskus zaslišanja je označil za »še en poceni reklamni trik brez pravne podlage, ki ga je organizirala in izvedla protiizraelska organizacija

Torej so trditve slovenskih političnih aktivistov, da je Cipi Livni »zaradi možnosti aretacije odpovedala obiske Belgije«, zavajajoče, saj jih predstavljajo kot argument za vložitev kazenske ovadbe, hkrati pa načrtno zamolčijo ključna dejstva: kdo je vložil kazensko ovadbo v Belgiji; da dokazi niso bili zbrani; da nobena obtožnica ni bila izdana; in dejstvo, da je bila nekdanja izraelska ministrica zgolj poklicana na zaslišanje.

Kdo je Belgijsko-palestinsko združenje?

Prav tako zamolčijo, kdo sploh stoji za organizacijo Belgijsko-palestinsko združenje in za kaj se zavzema. Organizacija, ki je kazensko ovadbo vložila, je znana po antisemitski retoriki, Izrael in Izraelce obtožuje za »apartheid, etnično čiščenje, kolektivno kaznovanje muslimanov, vojne zločine«.

V Belgiji uživa veliko podporo arabske in širše islamske skupnosti ter organizira protiizraelske proteste, delavnice in seminarje na temo »genocidna politika Izraela«.

Januarja 2022 je združenje kritiziralo EU, ki je pozvala k boju proti vsem oblikam antisemitizma, ter v Bruselj sporočilo: »če želi Evropska unija prispevati k učinkovitemu boju proti rasizmu, katerega žrtve so Judje v Evropi, bi se morala odpovedati povezovanju z Izraelom, ki je kriv državnega rasizma najhujše vrste

Protiizraelski protesti.

Zavajajoča novica, da je proti Cipi Livni ukrepala država Švica

Po Londonu in Bruslju se je ista zgodba ponovila še v švicarski Ženevi. Cipi Livni je odpotovala v Lugano v južni Švici, na praznovanje, ki ga je organiziralo švicarsko-izraelsko združenje. Ko je javnost izvedela za njen obisk, so politični aktivisti iz skupine Urgentni palestinski kolektiv (Collectif Urgence Palestine CUP) na urad švicarskega državnega tožilca vložili kazensko ovadbo, v kateri je Cipi Livni obtožena vojnih zločinov.

Cipi Livni na eni od konferenc.

Tožilec je potrdil prejem kazenske ovadbe, zato je Fawzi Barhoum, tiskovni predstavnik teroristične skupine Hamas, zapisal: »Pozdravljam švicarsko odločitev, da tožbo proti Livnijevi obravnava kot zelo pomemben korak za kaznovanje izraelskih vojnih zločincev in zajezitev nadaljnjih kršitev proti Palestincem«.

Propalestinske skupine so trdile, da je Švica dolžna ukrepati: »Švica mora ukrepati v primerih, ko je nekdo osumljen vojnih zločinov, v kolikor ta stopi na švicarsko ozemlje.« Trdile so, da je kazenska ovadba utemeljena, z njimi pa se očitno ni strinjal tožilec, saj ni izdal naloga za pripor ali zaslišanje.

Trditve slovenskih političnih aktivistov, da je »zoper Cipi Livni odprta kazenska preiskava, maja 2017 pa je kazensko ovadbo zoper to izraelsko političarko obravnavalo tudi švicarsko državno tožilstvo«, je zavajajoča. Politični aktivisti trdijo, da naj bi Švica sprejela ukrepe zoper njo, kar je laž. Tudi pri švicarskem primeru so zamolčana ključna dejstva: kdo je vložil kazensko ovadbo v Švici; da dokazi niso bili zbrani; da nobena obtožnica ni bila izdana; in dejstvo, da nekdanja izraelska ministrica ni bila poklicana niti na zaslišanje in je Švico lahko brez težav zapustila.

Slovenski politični aktivisti bi radi zdaj po Londonu, Bruslju in Ženevi zgodbo ponovili tudi v Ljubljani, a tokrat brez vidne udeležbe Palestincev ali pripadnikov arabske oziroma islamske skupnosti, ki nasprotuje Izraelu.

Proti izraelski protesti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike