Ekonomska svoboda prinaša blaginjo, a Slovenija pri tem cepeta na mestu

Gospodarstvo

Uredništvo

Komentarjev: 21

Visio Institut je tudi letos objavil lestvico držav glede na ekonomsko svobodo. Slovenija je zasedla 71. mesto med 162 državami, kar je dve mesti višje od lanske lestvice. A kot uvrstitev ocenjuje mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio Instituta, gre zgolj za cepetanje na mestu, saj ne izvajamo ustreznih reform.

Najvišja mesta na lestvici so ponovno zasedle Honkong, Singpur, Nova Zelandija, Švica, Irska in ZDA, na repu pa so Sirija, Argentina, Libija in Venezuela. 

Slovenija ponovno najslabše ocenjena pri obsegu (para)države

Ekonomska svoboda Slovenije se že od leta 2000 vrti okrog 70. mesta na lestvici. Letos smo dosegli 7.05 točk od 10. Ta ocena nas uvršča v drugo skupino za najbolj ekonomsko svobodnimi državami.

Najboljše smo ocenjeni v podskupini trdnost valute, kjer zasedamo 24. mesto, najslabše pa v podskupini (para)država, kjer se ocenjujejo javna poraba, transferji in subvencije, državno lastništvo in davki. Tam zasedamo 146. mesto med 162 državami. V podskupini (para)država dosegamo zgolj 4.78 točk.

V primerjavi z letom 2015 smo poslabšali rezultat v skupini pravni sistem in lastninske pravice. Ocena je najbolj padla v podskupini nepristranskost sodstva in zanesljivost policije.

Predsednica Visio Instituta mag. Tanja Porčnik je tudi letos pokomentirala uvrstitev Slovenije. “Slovenija je naredila pozitiven premik na področju ekonomske svobode, ko je zmanjšala obseg državnega lastništva podjetij in investicij. Obenem pa je sodstvo postalo manj nepristransko, policija je manj zanesljiva in več gospodarskega kriminala je prisotnega v Sloveniji,” je grobo oceno slovenske ekonomske svobode podala Porčnikova.

Ob enem pa je predsednica Visio Instituta pokazala možnosti za napredovanje, saj vladi Mira Cerarja “ni uspelo zajeziti razbohotene porabe sektorja država ter odpraviti predimenzioniranih in nepreglednih predpisov. Prav tako ji ni uspelo nadaljevati deregulacije trga dela s ciljem večje prožnosti, ki bi mladim brez delovnih izkušenj in manj kvalificiranim posameznikom omogočila lažjo in hitrejšo pot do zaposlitve.”

Tanja Porčnik je svoj komentar ekonomske svobode v Sloveniji zaključila z napovedjo dela vlade Marjana Šarca. “Zgolj špekuliramo lahko ali bo vlada Marjana Šarca razumela, da je večja ekonomska svoboda nujni pogoj za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, dolgoročno gospodarsko rast in tako povečanje blaginje Slovenk in Slovencev.”

Neposredni konkurenti bolj ekonomsko svobodni od Slovenije

Prehitelo nas je tudi mnogo evropskih držav. Češka je zasedla 30. mesto, Slovaška 53. mesto, Poljska pa 54. mesto. Naše sosednje države so se uvrstile: Avstrija na 27. mesto,  Italija na 54. mesto, Madžarska na 59. in Hrvaška na 75. mesto. Razen Hrvaške so se vse sosednje in primerljive države odrezale boljše kot Slovenija.

Od držav, ki so članice EU so se za nami uvrstile le Hrvaška in Grčija (108. mesto). Prehiteli sta nas Romunija (20.mesto) in Bolgarija (46. mesto). Med državami bivše Jugoslavije pa se je pred nami uvrstila Makedonija (68. mesto).

Ekonomska svoboda prinaša blaginjo

Raziskava je ponovno potrdila tudi, da ekonomska svoboda prinaša večjo blaginjo. Tudi 10% najrevnejših v skupini najbolj svobodnih držav živi v bistveno večjem blagostanju, kot povprečen prebivalec v ekonomsko nesvobodni državi. V najmanj svobodnih državah je BDP na prebivalca 5.649$, BDP 10% najrevnejših v ekonomsko najbolj svobodnih državah pa je 10.660$. Sicer je povprečni BDP v najbolj svobodnih državah 40.376$.

Prav tako je z ekstremno in zmerno revščino. Države, kjer je ekonomska svoboda visoka imajo bistveno manjši delež ekstremne in zmerne revščine. Poleg boljšega ekonomskega statusa pa so državljani držav z višjo ekonomsko svobodo bolj zadovoljni s svojim življenjem, v teh državah je več enakopravnosti med spoloma, več je političnih pravic in državljanskih svoboščin, stopnja umrljivosti dojenčkov je nižja v primerjavi z državami, kjer je ekonomska svoboda nizka.

 

Povezani članki

21 komentarjev

  4. Lahko rečemo, da glede na zgoraj prikazane podatke produktivni del prebivalstva državo kljub hudi krizi – z dvojnim dnom, eni redkih v EU – drži pokonci. In da se neproduktivni del preko mehanizmov zaviranja svobode, drži pri življenju. enkrat ta država bo na prelomnici, ko bodo preprosto gospodarsko-finančne reforme nujne in bo politična sredina morala potegniti z desnico in ne s Kordišem.

    • Igor. Dajmo nehat klatiti nebuloze in raje narediva preprost miselni preizkus. Recimo, da se ti zmeniš, da te bo delodajalec nagradil z 10.000 eur nagrade. Celo leto si odlično delal, dosegel si zastavljene rezultate, poleg tega pa si še dober član kolektiva, pa še direktorica vidi v tebi perspektiven kader. Kaj misliš, koliko boš ti dejansko dobil na svoj TRR? Vpiši tule : ……………

      Če tega še ne veš, podjetniki, GZS, obrtna zbornica,… stalno pritiskajo, da naj bodo nagrade, ter delitev dobička podjetij NIŽJE obdavčeni, da se bo ljudem sploh kaj poznalo. Jebe* tako nagrado, ko na izplačilnem listu ugotoviš, da ti je država pojedla 66% tvoje nagrade. Ja, 66% tvoje težko prislužene nagrade, ki je nagrada za dobro delo. Lahko nagradi rečeš tudi delitev dobička z zaposlenimi oz. kakorkoli hočeš.

      Torej, ustvarimo vsaj pogoje, da bodo prejemniki imeli od delitve ustvarjenega dobička še kaj več kot samo višji dohodninski razred. Ker sedaj slednje se sigurno zgodi že ob BISTVENO nižjih zneskih kot je naveden v zgornjem miselnem preizkusu, koliko denarja pa prejemniku dejansko ostane v žepu je pa naravnost demotivirajoče.

      Ker vidim, da si posvojil slogan Levice, bi ti predlagal – v kolikor bo Levica še naprej uspevala izsiljevati celotno Slovenijo – da se naučiš modificiranega slogana: “Beda za vse, razen za nekatere”.

  6. Slovenija je uspešna postsocialistična država.Pogled na tabelo ekonomske svobode kaže uspeh Slovenije v primerjavi z državami,kjer se še “motovili” socializem.Ali je to dobro ali ne,je relativno.
    Kaj bo Slovenska politika “storila” s tem podatkom?Ali ga zna “uporabiti”?Bojim se,da ne!Kje so ukrepi!
    Enako je z ginijevim koeficientom enakosti/neenakosti.Kaj bomo z njim?Kje so ukrepi!
    Podobno je BDP(bruto domači produkt) podatek,ki nekaj kaže,vendar…vsak si razlaga po svoje.Formula naj bi bila:BDP=Z(zasebna potrošnja)+D(državna potrošnja)+I(bruto kapitalske investicije v osnovna sredstva)+NI(neto izvoz(izvoz minus uvoz).Recimo,so “tipi”,ki navijajo za državno potrošnjo,ne da bi uvideli potrebne investicije in podobno.Skratka,če ni ravnotežja med elementi BDPeja,se nam “poruši” “prihodnost”.
    Dokler bomo “gledali” samo podatke in nič storili na delu,produktivnosti in strukturi,bomo tu kjer smo.Preživljali.

  7. Vse naše sosednje DRŽAVE, ki jih naši levičarji napadajo, so nas PREHITELI. Enaka nam je le Hrvaška, pa še s to smo na “bojni nogi”.

    Potrebno se je zamisliti, kakšno POLITIKO vodijo sosedje države in kakšno mi. Ali imajo tam poleg gospodarstva razvito tudi narodno zavest in druge kulturne vrednote ? Ali imajo tudi v teh državah ABSOLUTNO OBLAST predvsem levičarji ? Vse to vpliva na DELO in pošteno življenje, kar se odraža tudi v gospodarstvu..

    Pred več leti sem poslušala na RTV pogovor s tedanjim direktorjem RTV – Petanom. Dejal je: “Države ne propadejo samo zaradi slabega gospodarstva – ampak predvsem iz pomankanja MORALNIH in KULTURNIH VREDNOT, ki so pogoj za pošteno DELO in življenje, ter GOSPODARSTVO”.

  8. Mark ob 11,44
    Dali ste zelo dobro in NAZORNO POKAZAN primer, koliko si država prisvoji – ob IZPLAČILU lelavčevega dohodka.
    Upam, da je lahko razumljiv vsakemu OSNOVNOŠOLCU – upam, da tudi zapriseženi LEVICI.

    Vsak, ki le malo pozna PROCENTNI račun, lahko ugotovi (tudi Igor), da mu od obljubljenih 10.000 ostane ob izplačilu le 3.400, ker je 6.600 šlo za potrebe DRŽAVE. In Združena levica, hoče še povečati prispevke. Zakaj?

    Kdor je iz DRŽAVNIH JASLI – mu nikoli ni DOVOLJ ! Podjetnike, pa zmerjajo s kapitalisti. Kdo so “BIRIČI” v danem primeru ?

  10. iGOR, TVOJEGA DELODAJALCA STANE IZPLAČILO TVOJE PLAČE, VEČ KOT TVOJ BRUTO. Poleg prispevkov iz tvoje Bruto plače, mora delodajalec plčati še prispevke na tvojo Bruto plačo, ki so približno toliko, kot jih plačaš iz bruto.

    Če pa SE PLAČILO POVEČA ŠE ZA NAGRADO PO USPEŠNEM DELU, pade delavec v DRUGI dohodnindki razred in se glede na to – odvede višji procent dohodnine.

    Marka sem razumela, da je vse to upošteval. Ker se včasih z višjim izplačilom poveča tudi višji davek, je Mark – izračulal kar pravilno. Vpoštevan je znesek, KI GA IZPLAČA DELODAJALEC ter razliko koliko dobi delavec in koliko država.

  12. Tujega nočemo, svojim ne damo?

    Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega niti svojim ne damo, ker njim še manj zaupamo!

    Prakticirana ekonomska šola je namreč takšna, da podjetja oz. menedžerji raje najemajo kredite in ne pridobivajo kapitala, ne tujega, ne domačega.

    Kreditizem pa je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani. Odgovorni ekonomisti, zagovorniki kreditizma in nacionalnega interesa pa so še vedno menda ugledni.

    Slovenci ne vlagamo skoraj nič svojega kapitala v domače gospodarstvo, a kapital vlagamo v tujini. Doma pa se jezimo, ker ni pravega razvoja države.

    Smo družba, ki ne zna izstaviti računa za zgrešeno ekonomsko šolo in odgovornost, ne politiki, ne njeni stroki. Državljani kljub vsemu pričakujemo razvoj države.
    Ob pojavu propada ali izgub v podjetjih, pri »ekonomski šoli kreditizma«, ki ga favorizira določena ekonomska šola in seveda politika, so potem na trgu le delojemalci, ne pa menedžerji in ne univerzitetni zagovorniki kreditizma, ter seveda ne politiki.
    Oboji pa so plačani iz javnih sredstev ter še vedno zaslužni in ugledni.
    politika in njena »šola« je skrajno nepoštena, a za njih udobna.
    Vedno bo za to kriva politika, ki to podpira.

    Kako je mogoče, da zaupamo oz. volimo stranke, ki vodijo tako zgrešeno nacionalno ekonomijo, zaupamo pa jim oblast?

    Daron Acemoğlu in James A. Robinson, avtorja knjige Zakaj narodi propadajo sta zapisala: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«

    Menim, da se v Sloveniji dogaja ravno to. Kdo to ovira in nam razvoj zatira? Politika in njena ekonomska šola!

    http://hubert.blog.siol.net/category/aktualno/

Komentiraj