Ekonomska svoboda sveta: po obsegu (para)države in regulativi Slovenija med najslabšimi na svetu

3
Uredništvo

Na svetovni lestvici ekonomske svobode, ki jo je Visio institut  v letnem poročilu 2017 objavil včeraj, Slovenija skupaj z Indonezijo zaseda 73. mesto med 159. državami.

Navkljub nespremenjenemu obsegu ekonomske svobode je Slovenija v primerjavi s lanskoletnim poročilom napredovala za 3 mesta in se znašla tik za Hrvaško.

Zanimalo nas je, kako se Slovenija odreže s konkurenčnimi državami v regiji glede na posamezne kriterije, kot so obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice, trdnost valute, svoboda mednarodne trgovine in predpisi (regulativa).

Celotna razporeditev držav glede na ekonomsko svobodo (klik za povečavo)
Celotna razporeditev držav glede na ekonomsko svobodo (klik za povečavo)

Hong Kong, Nova Zelandija, Singapur, Švica in Irska so najbolj ekonomsko svobodne države na svetu. Med tistimi iz nekdanjega komunističnega bloka so visoko Gruzija (8.), Estonija (10.), Litva (13), Latvija (17) in Romunija (20)

Najmanj ekonomsko svobodne države sveta so Iran, Čad, Mjanmar, Sirija, Libija, Argentina, Alžirija, Kongo, Srednjeafriška republika in kot zadnja Venezuela. 

Slovenija med sosedi in konkurenti najnižje

Slovenija se je s 73. mestom znašla tik za Hrvaško. Italija je na 54. mestu, Avstrija na 26. in Madžarska na 54.

Od drugih Sloveniji konkurenčnih držav je Češka 42., Poljska 51. in Slovaška 53.

Še posebej slabo nam gre v kategoriji obsega (para)države, kjer smo na 151. mestu na svetu, po predpisih (regulativi) smo 93., nadpovprečno pa nam gre glede svobode mednarodne trgovine (45. mesto), pravnega sistema in lastninskih pravicah (37. mesto), sploh pa pri trdnosti valute, kjer smo na 4. mestu.

“Ob razbohoteni porabi sektorja država nam v Sloveniji ekonomsko svobodo najbolj kratijo predimenzionirani in nepregledni predpisi,” pojasnjuje predsednica Visio instituta, mag. Tanja Porčnik.

Po njenih besedah bi bilo nujno odpraviti odvečne administrativne ovire poslovanja tako za državljane kot za podjetja in nadaljevati z deregulacijo trg dela s ciljem večje prožnosti, kar bi mladim brez delovnih izkušenj in manj kvalificiranim posameznikom omogočilo lažje in hitrejše zaposlovanje.

“Če bi to nadgradili z znižanjem obdavčitve dela, bi v Sloveniji ne samo zajezili prekarstvo temveč tudi vdihnili nov veter v jadra gospodarstva,” še zatrjuje Porčnikova.

Letno poročilo o ekonomski svobodi sveta pripravljajo trije ugledni ameriški profesorji ekonomije in sicer James Gwartney z univerze na Floridi, Robert Lawson iz Južne Metodistične univerze v Dallasu in Joshua Hall iz univerze v Zahodni Virginij. Slovenski soizdajatelj je Visio institut. 

Spodnji graf prikazuje uvrstitev izbranih držav glede na obseg paradržave. Kot je razvidno, je sektor država s svojimi podsistemi nadpovprečno močan v vseh bivših socialističnih državah naše primerjave, a najmočnejši je ravno v Sloveniji – zgolj osem svetovnih držav beleži slabši rezultat.

obseg-paradrzave

Tudi kar se tiče regulacije države s predpisi je Slovenija med regijskimi konkurentkami v najslabšem položaju, čeprav so skupaj v svetovnem merilu vendarle nekoliko višje kot glede obsega (para)države. A Slovenija je edina med njimi, ki je uvrščena v drugo polovico lestvice 159. držav.

slovenija-regulacija

Za konec smo v primerjavo vzeli še kategorijo, v kateri se Slovenija odreže nekoliko bolje – glede na pravni sistem in urejene lastninske pravice smo najboljši med izbranimi državami v regiji, a v svetovnem merilu še vedno ne med najboljših 30.

pravni-lastninske

Bolj svobodne države uspešnejše v vseh pogledih

Pri Visio institutu so pripravili še nekaj primerjav, ki pričajo o višji blaginji v bolj ekonomsko svobodnih državah. Bolj ekonomsko svobodne države imajo v povprečju višji BDP na prebivalca, 10 % najrevnejših ljudi v družbi ima v njih bistveno višje prihodke kot v manj svobodnih državah, pričakovana življenjska doba je 20 let daljša, v njih so moški in ženske bolj enakopravni.

bolj-svobodne

Statistike vedno znova sporočajo, kar že vemo (a ničesar ne ukrenemo)
Vedno znova, ko ugledni mednarodni ekonomisti predstavijo lestvice svetovne konkurenčnosti ali ekonomske svobode, te Sloveniji dajejo isto sporočilo: imate (pre)močno (para)državo, ki vas pretirano regulira, vam pobira previsoke davke in vas omejuje tako v podjetniški svobodi kot pri pretoku delovne sile na trgu dela.

Nalijmo si čistega vina, dokler v Sloveniji za vsaj dva mandata ne dobimo desno-sredinske vlade, ne bo nič drugače, saj od leve oblasti ni za pričakovati, da bi si zapirali pipico, iz katere se napajajo podsistemi, ki jih obvladujejo.

Poglejmo primer Cerarjeve vlade – najprej strukturnih reform ni bilo, ker je bila Slovenija v krizi, sedaj jih ni, ker nam tako ali tako gre dobro. Pri čemer zamolčijo, da nam gre dobro zaradi izvoza in drugih pozitivnih vplivov mednarodnega okolja, medtem ko smo na morebitno novo krizo še slabše pripravljeni kot leta 2008.

Zato, če ne bo sprememb, bo ob naslednjem gospodarskem zlomu Slovenija še večji ekonomski bolnik, kot je bila v minuli krizi.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 3

  1. Ne ukrenemo nič, ker nam vladajo nadstrankarski in večinski zagovorniki mrtvoudne “stabilnosti” in brezupnega “statusa quo” ter lažne “enakosti” na vse nižji stopnji revščine in v vse daljših čakalnih vrstah – na mizeren konec.

  2. NADSTRANKARSKI je ime, ki zakrije privržence Jugo-režima. Res je, Vlada bi z znižanjem DAVKOV pridobila nove investitorje in z znižanjem prispevkov, na plače, bi tudi delodajalci zaposlili VEČ delavcev. S tem bi država manj potrošila za socialne podpirance. Če bi bili davki nižji bi imeli v Sloveniji tuja podjetja s POŠTNIMI NABIRALNIKI, tako pa imamo naše podjetnike, ki imajo poštne nabiralnike za SVOJE PODJETJE V TUJINI. Kdo s tem pridobi? Kaj pomeni STABILNA vlada, s katero se hvalita Erjavec in Cerar? Ta vlada je prišla na površje z VSTAJNIKI. Kdo so bili vstajniki in pod čigavim vodstvom? Tudi VENEZUELA ima sedaj vstajnike in vidimo na kateri LESTVICI se je znašla.

Komentiraj