"Državno zdravstvo je propadlo". Zdravniki hočejo ven iz plačnega sistema in napovedujejo stavko

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je napovedal stavko. Kot pravijo, z vlado nimajo pravega dialoga, medtem ko so se drugi sindikati javnega sektorja že izpogajali za povišanje plač.

S ponudbo vladne strani za pogajanja niso zadovoljni, ob tem poudarjajo, da se znotraj enotnega sistema plač niti ne bodo pogajali. Za izstop iz enotnega plačnega sistema so zbrali skoraj 3.500 podpisov. Te bodo predstavili predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič in poslancem DZ.

V Fidesu si že več let prizadevajo za izstop zdravnikov iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Obstoječi plačni sistem je, kot pravijo, slab iz več razlogov. Pogajanja zanj so potekala osem let, z rezultatom pa da ni zadovoljen nihče. Posledica pogajanj, pritiskov in nasprotovanja določenih sindikatov (glede metodologije, ki posameznemu poklicu da težo) so plačna nesorazmerja.

Vsaka nova pogajanja rezultirajo v novih plačnih nesorazmerjih. Najvišji plačni razredi so rezervirani za politično in funkcionarsko elito. Izplačevanje redne delovne uspešnosti je zamrznjeno že nekaj let. Z vsako spremembo pa se mora strinjati večina od 40-ih sindikatov javnega sektorja. V Fidesu to ocenjujejo kot misijo nemogoče. 

Zdravstveni sistem v krizi


Slovensko zdravstvo je že več let v krizi, najbolj ga pesti pomanjkanje kadra. Po ocenah ZZZS-ja bi tako trenutno potrebovali najmanj 200 družinskih zdravnikov. Kot poroča 24 ur, je samo letos novogoriško bolnišnico zapustilo že več kot 40 zaposlenih, pri UKC Maribor pa so zabeležili kar 214 odhodov, od tega sicer 49 upokojitev. Medicinske sestre in zdravniki namreč k zasebnikom odhajajo zaradi boljših pogojev in višje plače. Boljšo plačo lahko medicinske sestre najdejo tudi zunaj svojega poklica, kot na primer na blagajni v trgovskem centru. 

Po trditvah Fidesa je za rešitev nujna plačna reforma, ki bo nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu približala ureditvam učinkovitih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskih držav, z nalogo v javnem zdravstvenem sistemu obdržati zdravnike, brez katerih zdravstvo ne obstaja. Trendi razmerij plač potrjujejo, da so slovenski zdravniki in zobozdravniki v razmerju do povprečne plače na samem repu evropskih držav. Podatki kažejo, da v zadnjih letih zaostajamo že za do nedavnega manj razvitimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, pravijo v Fidesu. 

Nadalje trdijo, da je sistem nagrajevanja, kot ga poznamo v Sloveniji, največja rak rana našega zdravstva in glavni razlog, da javno zdravstvo zapuščajo tako najizkušenejši zdravniki, na katerih temelji zdravljenje najzahtevnejših bolnikov, kot najmlajši, na katerih temelji prihodnost slovenskega zdravstva.

Da je nagrajevanje zdravnikov v Sloveniji povsem neustrezno, naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da za opravljanje zdravniškega poklica v naši državi ne uspemo privabiti skoraj nobenega zdravnika iz manj razvitih držav, kaj šele iz držav EU. Nikjer v Evropi, z izjemo Slovenije, zdravniki niso v istem plačnem sistemu kot državna uprava. Rigidno plačno politiko v javnem sektorju kot ključno sistemsko težavo v zdravstvu navaja celo ZZZS, zaključijo. 

Možne rešitve


Pomanjkanje zdravnikov je problem, na katerega v Fidesu že dolgo opozarjajo. Zdravniške organizacije so že leta 2014 v sodelovanju z nekaterimi drugimi poznavalci zdravstvenega sistema pripravile dokument: Strategija za izhod zdravstva iz krize s predlogi rešitev, ki so jih tudi javno predstavili. Vendar pa, kot pravijo v Fidesu, temu ni sledil odziv tistih, ki imajo moč spremembe realizirati.  

Nekaj korakov v smeri ureditve plačnih nesorazmerij je bilo narejenih v času prejšnje vlade z 10. protikoronskim zakonom (PKP 10). Ta je najvišji plačni razred zgolj za zdravnike in zobozdravnike s 57. dvignil na 63. plačni razred. Vendar pa je 48. člen zakona, ki je to področje urejal, razveljavilo Ustavno sodišče.  

Trenutna vlada je sicer sprejela interventni zakon o zdravstvu (ZNUPZ), a v Fidesu pravijo, da obljublja simptomatsko in ne vzročno zdravljenje akutnih problematik v našem javnem zdravstvenem sistemu. Nasprotno pa da zakon še bolj izpostavlja vodenje javnih zdravstvenih zavodov ter odločanje o obremenitvah in nagrajevanju zdravnikov vsakodnevni politiki. Kot trdijo, so sistemske rešitve, ki jih je nenazadnje koalicija obljubljala, predvsem na področju plač in pogojev dela, nujne. 

Zdravniki skupine zdravstvo.si na aktualne dogodke: Vzpostavite moderno evropsko javno zdravstvo in končajte z dogovorno ekonomijo in korupcijo!

V ponedeljek je skupina zdravnikov, zbrana okoli portala zdravstvo.si, v javni izjavi izpostavila dejstvo, da "v Sloveniji žal nimamo javnega zdravstva po vzoru razvitih evropskih držav Finske, Nizozemske, Francije, Avstrije ali Švice, temveč imamo državno zdravstvo, v katerem je v središču državni izvajalec zdravstvenih storitev in ne bolnik".


V skupini ugotavljajo, da je državno zdravstvo propadlo, simptome za kar se vidi povsod: nedostopnost osebnih zdravnikov, čakalne dobe pri specialistih, obsodbe zaradi korupcije, neprekinjeno odtekanje kadra.

Zdravniki opozarjajo, da v evropskem javnem zdravstvu bolnik lahko opravi zdravljenje pri kateremkoli zdravniku – pri zdravniku, zaposlenem v bolnišnici, ali pri zasebnem zdravniku. Zdravniki v javnem zdravstvu svobodno izberejo obliko svojega delovanja.

"Naloga države in politike je, da poskrbi, da državljani svobodno izberejo zdravnika. Zavarovalnica pa financira stroške zdravljenja vsakemu bolniku – ne glede na to, kje se zdravi, ker je bolniku pomembno le to, da dobi kvalitetno storitev takrat, ko jo potrebuje, in ne ali gre za državno ali zasebno ustanovo. V Sloveniji žal temu ni tako," opozarjajo.

Celotna izjava.





Več o tegobah, ki so se nakopičile v slovenskem zdravstvu, nezadovoljstvu zdravnikov, naraščajoči zasebni pobudi ter sistemu, ki dopušča takšne anomalije, kot je zamenjava pacientov, na Domovini v sredini Vroči temi z Luko Svetino in gosti.
KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Ta vlada zdravnikov zagotovo nima za prijatelje
Kot opozarjajo člani skupine Zdravstvo.si, se v Sloveniji še vedno na veliko manipulira s tem, kaj sploh je javno zdravstvo – to vsebuje tako državne zdravstvene ustanove kot zasebnike koncesionarje. Pri nas pa se slednje demonizira, skupaj z resničnimi zasebniki, kamor ljudje hodijo na zdravljenje samoplačniško. To seveda zato, ker je državni zdravstveni sistem zavožen oziroma propadel, kot se zgoraj izrazijo zdravniki. Komercialne zavarovalcnice zato mimo tega pospešeno razvijajo vzporeden sistem zdravstvenega zavarovanja, saj je povpraševanje med pacienti, umirajočimi v čakalni vrsti, veliko. Zasebna bolnišnica, ki jo zavarovalnice gradijo za naročnike njihovih zavarovanj, je torej posledica upravljanja zdravstva na način SD-ja in Levice, kot je pred dnevi na Domovini zapisal zdravnik, ki se izobražuje na Stanfordu, Federico V. Potočnik. Četudi bi ministru Bešiču Loredanu lahko pripisali, da razume stvari in jedro problema, pa več kot očitno na zdravstveno politiko nove vlade vplivata obe socialistični stranki. V teh pa zdravnike večinoma naslavljajo z živalskimi imeni in nič kaj laskavimi pridevniki. Vlada je ideološko in drugače mnogo bližje tistim petim sindikalnim centralam, ki so pred meseci spodnesle dvig plač zdravnikom znotraj protikoronskega ukrepanja. Zato v zdravniškem sindikatu kakšnega konstruktivnega dialoga z novo oblastjo niti ne morejo pričakovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Odziv zdravniške stroke na vladne grožnje z globami in odvzemom licenc: zakone nam pišejo nepoznavalci, ministričina piarovska vojna odganja specializante "generacije Z"
  • 19. 04. 2024
Golobova vlada nadaljuje politične čistke v javni upravi
  • 12. 06. 2024