Vir: Twitter profil Slovenske vojske

Državni zbor je z 48 glasovi za in 36 proti sprejel zakon o zagotavljanju investicij v Slovensko vojsko. Zakon predvideva, da bo ta v letih od 2021 do 2026 prejela 780 milijonov evrov za investicije, kar bo omogočilo nakup nekatere nujne vojaške opreme, med drugim osebne opreme vojakov, oklepnikov, helikopterjev in transportnega letala ter posodobitev vojašnic.

Potrditev zakona sta že pozdravila minister za obrambo Matej Tonin in predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor. Obenem pa je potrditev zakona močno razsrdila opozicijo, ki se ji zdi takšen investicijski program v času zdravstvene krize nesramno razmetavanje z denarjem. Zato bo jutri začela zbirati podpise za razpis referenduma.

Minister Tonin je ob sprejemu zakona poudaril, da je od tega zakona odvisno preživetje vojske.

Predsednik države Borut Pahor pa je v svojem odzivu zapisal, da je s sprejemom zakona narejen pomemben korak v procesu posodabljanja Slovenske vojske, saj bo s tem “Slovenska vojska tudi v prihodnje zagotavljala obrambo in varnost naše države, kar je njeno osnovno poslanstvo, hkrati pa še učinkoviteje podpirala druge nosilce nacionalne varnosti, pa tudi druge sisteme, pomembne za državljanke in državljane Republike Slovenije.”

Dolgoročnejša strategija posodabljanja

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, želi vlada vojski v prvi vrsti zagotoviti finančna sredstva, ki ne bi bila več odvisna od vsakoletne proračunske matematike. Na ta način bi vojska nakupe lahko načrtovala za več let vnaprej, med drugim naj bi kupila tudi oklepnike  8X8 in 4X4, ki postajajo temelj sodobne vojske.

Posodobila bi se tudi zastarela helikopterska flota, ki bi bila z investicijo bolj primerna za nudenje nujne medinske pomoči. Pomembni področji sta tudi posodobitev slovenskih vojašnic, ki so večinoma ostale na ravni opremljenosti iz časov JLA ter nakup srednjega transportnega letala, primernega tako za transport opreme kot tudi potnikov.

Levica, SD in LMŠ proti “nabavam orožja”

Načrt je medtem naletel na ostro nasprotovanje opozicije, ki je v razpravi v državnem zboru opozarjala, da je takšno zapravljanje v času hude zdravstvene in socialne krize nesprejemljivo. Ob tem je zatrjevala, da je sredstev za opremo in zaščito vojakov že sedaj dovolj, oklepnikov pa Slovenska vojska po njenem mnenju ne potrebuje. Opozicija tudi ves čas govori o “nabavah orožja”, kar je manipulacija, saj je orožje le majhen del celotnih investicij. A predsedniki opozicijskih strank so po seji zagotovili, da se ne bodo predali ter napovedali boj z vsemi sredstvi.

Kot je ob napovedi referenduma napovedal Marjan Šarec, vladi ne zaupajo, da bodo nakupe znali izvesti tako, “da ne bomo spet gledali kakšne orožarske afere”. “Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo,” je menila Tanja Fajon. Stranka Alenke Bratušek ne nasprotuje pravici do referenduma, investicijam v SV pa ne nasprotujejo, zato referenduma ne podpirajo. Kot je povedala predsednica stranke Bratuškova, je treba Slovenski vojski, če jo imamo, zagotoviti opremo.

Referendum ustavno nedopusten

Tako so predsedniki opozicijskih strank, ki si prizadevajo za referendum o sprejetem zakonu, na tiskovni konferenci po potrditvi zakona napovedali začetek zbiranja 2500 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma.

Toda opozicija se je v tem primeru znašla pred težavno nalogo. Ministrstvo za obrambo je namreč pridobilo pravno mnenje, iz katerega izhaja, da so pri sprejetem zakonu izpolnjeni vsi trije pogoji, zaradi katerih referendum o njem po ustavi ni dopusten, saj gre za zakon za nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Pravna strokovnjaka Matej Avbelj in Igor Kaučič, ki sta mnenje izdelala, menita, da sta prva prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije. Glede nujnosti sprejetja tega zakona pa navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.

Vlada je državnemu zboru že predlagala sprejem sklepa, da referendum o tem zakonu ni ustavno dopusten. Če bo državni zbor ta sklep sprejel, potem Levica napoveduje, da se bodo obrnili na Ustavno sodišče. A glede na zgornje pravno mnenje, bi bil tudi tam postopek lahko kaj hitro zaključen.

Če se igramo z usodo vojske, se lahko igramo z usodo države

Čepravi ima Slovenska vojska že leta za svoje delovanje in opremljenost negativno oceno, je to pri strankah sedanje opozicije zbujalo le malo posluha. Po današnji seji državnega zbora dvomov ni več, dejstvo, da so naši vojaki “goli in bosi” jih sploh ne moti – razen seveda takrat, ko je treba to očitati vladi ali predsedniku države.

Očitno jim trenutno kritično stanje ustreza. Tega sicer ne povedo na glas, temveč se skrivajo za argumentom, da je ta denar bolj potreben za obvladovanje epidemije in druga področja. Zato je razprava o nadaljnji vlogi SV pravzaprav nemogoča. Tudi če ne bi bili v epidemiji, bi bil namreč argument, da je denar bolje dati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo, vedno priročen. Posebej manipulativno je v tem smislu govoriti o “nabavah orožja”, ki v resnici predstavlja 5 le odstotkov vseh sredstev.

Toda mišljenje, da lahko kadrovsko in finančno podhranjene ključne državne institucije zanemarjamo vse do takrat, ko pride res huda kriza, je nevarno, saj nikoli ne vemo, kdaj bo prišlo do naslednje krize. Tako zdravstvene, socialne kot tudi vojaške.

6 KOMENTARJI

  1. Tonin se hvali z 1%. Hvali se, da ne spoštuje zavez, ki zahtevajo 2%. Predvsem pa se hvali s tem, da bo slovenska vojska še vedno zelo podhranjena. In to v času, ko Slovenci nujno rabimo močno in usposobljeno vojsko ter obvezen vojaški nabor saj je Evropa napadena z biološkim orožjem, ki mu bo sledila ekonomska voja, ta pa ponavadi privede tudi do oboroženih spopadov.
    Amater, ki pojma nima o strateških premikih, ki se v svetu dogajajo.

  2. Predstavljajte si, da kdaj za krmilo države prime Levica & Comp.! Kakšen odnos kažejo do vojske, ki je eden osnovnih stebrov države! Saj se vojska izkazuje tudi ob naravnih nesrečah in normalna država ne sme imeti nobenega resorja podhranjenega. Trenutna vlada bo poskrbela za vse, le da mine zdravstvena kriza. Vlada dela izjemno dobro in iz srca želim, da poskrbimo za osveščanje ljudi , da ne bodo odvisni od dominantnih medijev, ki so čista katastrofa. Prodajanje pravljic s strani “četverice” je velika škoda in nevarnost za državo. Upam, da je v intelektualni sferi dovolj potenciala, ki bo preprečil razkroj težko pridobljene suverene tvorbe.

  3. Popolnoma jasno je, da je končni strateški cilj najbolj fanatično nazadnjaških “mesečnikov” Levice in njihovih starejših, nekoliko bolj pragmatičnih in potuhnjenih ideoloških ter političnih pajdašev iz SD, ne samo ohranjati Slovensko vojsko na najnižjem možnem nivoju profesionalne morale, pripravljenosti in operativnosti, ampak z vztrajnimi negativnimi ocenami SV po skupnih kriterijih zavezništva Nato ter z vztrajnim nedopustnim odstopanjem od veljavno dogovorjenega deleža dveh odstotkov BDP za obrambo slej ko prej destruktivno postopoma izsiliti sramoten izstop ali celo porazno izključitev RS oz. Slovenske vojske iz evro-atlantskega zavezništva Nato.
    Jasno je, da je skrajno populistični in destruktivni poskus izsiljenega referenduma, ki ga organizirata bratski revolucionarno-internacionalistični stranki Levice in SD, verbalno pa ju podpirata tudi LMŠ in SAB, usmerjen neposredno proti Slovenski vojski in celo proti ustavni pravici RS do organizirane lastne oborožene obrambe in organiziranega sodelovanja v obrambnem zavezništvu.
    Protiustavni referendumski poskus levo-anarhističnih ekstremistov Levice in proti-natovskih potuhnjencev iz SD pa je neposredno uperjen tudi proti demokratično veljavno in referendumsko jasno izkazani volji velike večine volivcev v RS, ki so se na referendumu demokratično in z veljavno večino opredelili za prostovoljno in polnovredno vključitev v evro-atlantsko obrambno zavezništvo Nato, in sicer z vsem pravicami in ugodnostmi, ki jih zavezništvo ponuja, ter z vsemi obveznostmi, zavezami in odgovornostmi, ki jih polnovredno ter za vse strani veljavno zavezništvo terja.
    Dejstvo je, da z referendumom ni mogoče dvakrat glasovati o isti zakonski materiji, istih zakonskih obveznostih in pravicah (npr. o članstvu v mednarodni obrambni organizaciji), še posebej, če se med tem ni ne na eni in ne na drugi pogodbeni strani ni nič spremenilo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime