Drago Jančar, Razpotja: "Rokopisi še nenapisanih knjig nevidno lebdijo nad pogorišči bombardiranih mest in ohranjajo spomin na vse, kar se dogaja"

Uredništvo
vir: @UkrainianNews24


Pred slabim letom je pisatelj Drago Jančar za revijo Razpotja napisal krajši esej o vojni v Ukrajini, ki ga lahko sedaj, leto dni po začetku vojne, preberemo tudi na spletu.

Jančar zapiše, da ga je v sredo, 23. februarja 2022, poštar razveselil z ukrajinskim prevodom njegovega romana In ljubezen tudi – I kohannja tež, kakor se glasi naslov v ukrajinskem prevodu.

"Na dan, ko sem končno dobil izvode svoje ukrajinske knjige, sem osuplo gledal v televizijski ekran, na katerem je v beli kremeljski sobani ruski vladar s suito svojih opričnikov ceremonialno razglašal priznanje dveh republik in še isto noč napovedal ‘specialno operacijo’ ruske vojske v Ukrajini. Naslednje jutro, v četrtek, 24. februarja, smo gledali kolone ruskih tankov, ki iz vseh smeri prodirajo čez ravnice bratske slovanske dežele." 

Jančarja to spomni na "specialno operacijo" Jugoslovanske ljudske armade, ki je imela pred nekaj več kot tridesetimi leti namen zasesti mejne prehode in pokoriti pravkar razglašeno Republiko Slovenijo. "Nadaljevanje jugoslovanske agonije poznamo: granatiranje hrvaških mest, goreče vasi Bosne, obleganje Sarajeva."

Pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja imajo tako Ukrajinci kakor Rusi za svojega, zapiše, in opozori na Gogoljevo povest Strašno maščevanje. "Ob širokem, temnem Dnepru, v Zaporožju, na od sonca razsvetljenem Krimu, po vsej širni pokrajini tja do visoke verige Karpatov se začenjajo v mesečnih nočeh dogajati strašne stvari; duše zapuščajo telesa spečih ljudi in tavajo naokrog, mrtvaki blodijo ob reki v mesečnih nočeh, žena izda moža, prijatelj prijatelja in brat brata, z demoni obsedeni oče ubije vnuka. V deželo je prišel sam hudič, ki v najbolj fantastičnih prizorih razseje po njej nasilje in zlo."

Jančar je prepričan, da nastajajo v Ukrajini rokopisi še nenapisanih knjig, ki "nevidno lebdijo nad pogorišči bombardiranih mest in ohranjajo spomin na vse, kar se dogaja. Vse bo ostalo zapisano." Celoten esej preberite na spletni strani revije Razpotja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki