Dr. Rafael Mihalič: Obnovljivi viri energije ne morejo nadomestiti energentov, kakor si Evropa to predstavlja

Foto: osebni arhiv

Dr. Rafael Mihalič je dolgoletni predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in eden največjih nasprotnikov koncepta brezogljične družbe, kot ga v zadnjih letih skuša uresničiti Evropska unija. Sam meni, da naši civilizaciji ogljikov dioksid nikakor ni tako nevaren, da bi morali zaradi tega tako drastično spremeniti družbo, kot jo poznamo danes. Energetski koncept, kot si ga zastavlja Evropa, je namreč po njegovem mnenju preprosto neuresničljiv.

V prvem delu intervjuja si lahko preberete, zakaj je človeštvo tako odvisno od fosilnih virov in zakaj jih obnovljivi viri že zaradi svojih tehničnih lastnosti nikakor ne bodo mogli nadomestiti.

Industrijska revolucija seje začela, ko se je človeštvo naučilo izrabljati energijo premoga ter jo pretvarjati v druge oblike. Dve stoletji kasneje je človeštvo še vedno, oziroma še bolj odvisno od fosilnih goriv. V čem je pravzaprav njihov čar?

Znanje, kako pretvoriti neke snovi tako, da prehaja energija med njimi, je v bistvu ključno za razvoj civilizacije. To so ugotovili že znanstveniki in pisci znanstvenofantastičnih knjig ter civilizacije tudi v kozmičnem smislu razdelili na ta način, kako znajo izkoristiti vire energije oziroma kako znajo te pretvorbe izkoristiti sebi v prid. Vsaka civilizacija v zgodovini, ki je znala bolje izkoristiti t. i. energetske vire, je bolj prosperirala. Če namreč lahko 10 odstotkov ljudi v družbi to oskrbi z vsemi energenti, recimo kurjavo, hrano in energijo, ki je potrebno za stroje, potem lahko 90 odstotkov preostalih ljudi dela druge stvari.  Jasno je, da je v evoluciji prva družba neprimerno bolj uspešna.

Kar se pa tiče premoga in nafte, pa je čisto jasno, da za shranjevanje energije zaenkrat nismo iznašli ničesar boljšega. Narava ima nekaj milijard let izkušenj in česa boljšega, kot so olja in ogljikovi hidrati oziroma ogljik v smislu celuloze, ni iznašla. Olje lahko shrani izjemno veliko količino energije. Verjetno ste lahko opazili, da se tisti, ki promovirajo razne metode, kako izkoristiti tudi druge oblike energije, ne samo fosilnih, izogibajo številkam kot hudič križa. Zakaj? Če pogledate, koliko energije je v enem litru nafte, kar je ekvivalent približno kilogramu in pol oziroma dvema kilogramoma premoga (odvisno kako kakovosten premog imate), vidite, kako velika količina energije je v njem. Olje je idealen energent, ker je lahek, relativno varen za manipuliranje (ne vžge se samo od sebe in tudi ne eksplodira) in vsebuje glede na težo zelo veliko količino energije.

Pred časom sem na internetu zasledil tako imenovani pločnik za žetje energije. Ampak če ti hodiš po tem pločniku in bi recimo tehtal 100 kilogramov, da bi vsako sekundo enkrat skočil po tisti plošči, ki žanje energijo, bi moral pol leta skakati, da bi pridelal dovolj energije za en kilogram nafte. Nepredstavljivo. To da občutek, koliko redov velikosti je v bistvu energije več v litru nafte, kot je primerljivo z raznimi “žetji energije”.

Tudi če recimo vozite sobno kolo in imate namesto zavornega diska generator in z njim polnite svoj električni avtomobil, po eni uri poganjanja lahko spravite električni avtomobil iz podzemne garaže ven na ulico. To je vse.

Pred desetletji smo lahko brali strašljive napovedi o tem, da bo fosilnih goriv zmanjkalo. Toda v resnici naj ne bi porabili niti petine svetovnih zalog premoga. Prava nevarnost naj bi se skrivala v tem, da so termoelektrarne in drugi energetski objekti krivi za veliko naraščanje toplogrednih plinov v našem ozračju, kar dolgoročno povzroča segrevanje našega planeta. Evropa se je zato odločila za energetski prehod, po katerem naj bi bile evropske države do leta 2050 ogljično nevtralne. Nam to lahko uspe? In najpomembnejše, koliko bi nas to stalo?

Najprej morava ločiti razogljičenje in vpliv ogljikovega dioksida na podnebje, obenem pa tudi čisto politične in malo idealistične poglede in čisto fiziko. Kar se tiče fizike, sta v bistvu že Max Planck in njegov kolega pred stotimi leti čisto jasno ugotovila, da CO2 ima določen učinek na segrevanje ozračja, ampak ta učinek je približno dve stopinji, in da že zelo majhne količine CO2 prispevajo k tema dvema stopinjama. Se pravi, da približno desetkrat manjša količina CO2, kot je zdaj, že prispeva skoraj dve stopinji. Če pa vi to količino potem povečujete, v bistvu s tem ne naredite skoraj nič. To je ravno tako, kot če bi imeli toplo gredo za solato, in imeli na njej pol centimetrsko steklo. Če pa vi nanjo date en centimetrsko steklo ali dvo centimetrsko steklo, pa vi s tem ne pridobite nič več. Efekt tega lomljenja svetlobe je tudi s polcentimetrskim steklom dosežen.

Človeštvo izpusti v ozračje približno 4 odstotke CO2, ki iz kopnega pride v ozračje. Vsako leto. Zaradi gnitja, pa delovanja bakterij. S tem, da je v oceanih raztopljeno 50- pa do 100-krat več CO2, kot ga je v ozračju. Prispevek človeka je torej popolnoma irelevanten. Tudi če bi podvojili količino CO2, se efekt ne bi poznal.

Poleg tega je daleč največji toplogredni plin v ozračju vodna para. V bistvu je CO2 proti vodni pari tako kot zgodba o slonu in mravlji, ki gresta čez most, na koncu pa mravlja, se pravi CO2, reče slonu, kako se je most pod nama tresel.

Razogljičenje je po mojem mnenju čisti družbeni fenomen, eksperiment, s fiziko pa tole prav veliko nima. Ampak če se ljudje odločijo, da nečesa ne bodo uporabljali, pač tega ne uporabljajo.

Razogljičenje je po mojem mnenju čisti družbeni fenomen, eksperiment, s fiziko pa tole prav veliko nima.

Koliko bi nas to stalo?

Saj sploh nikjer ne piše, kaj vse bi se zgodilo, če bi prišlo do razogljičenja. Če bi ta projekt resnično želeli izpeljati do konca, ampak res resnično, potem sploh ne moremo govoriti več o civilizaciji, takšni kot jo poznamo danes, in tudi relevantne mere vrednotenja, ki jih uporabljamo v današnji civilizaciji, bi bile irelevantne. Koliko bi nas stalo, sploh ne bi bil več problem. Šlo bi preprosto za preživetje civilizacije kot take. Jaz mislim, da o tem, koliko bi nas to stalo, pri razogljičenju sploh nima smisla razpravljati, ker bi prišlo do popolne spremembe družbenih sistemov in bi bilo to, koliko bi to stalo, še najmanjši problem.

O procesu razogljičenja so pred kratkim razpravljali tudi na podnebni konferenci v Glasgowu …

Na konferenci je bilo, kolikor sem razbral iz medijev, okoli 30.000 udeležencev. Naj mi ne zamerijo, ampak tole vse skupaj izgleda kot en žur. Podnebje oziroma raziskovanje podnebja je izjemno težko matematično opisati in ga proučevati in v bistvu ga, če nimaš najboljših fizikov, satelitov in merilnih naprav, ki ti pričarajo, kaj se z njim dogaja, ne moreš preučevati.

Popolnoma sem prepričan, da 99 odstotkov tistih, ki so bili na konferenci v Glasgowu, ne ve o podnebju ničesar, razen tistega, kar so mogoče prebrali. Kajti tisti ljudje, ki proučujejo podnebje na fizikalni bazi, se pravi z neko znanostjo, kot jo danes pojmujemo, pravijo, da podnebja zaenkrat skorajda ni moč matematično opisati, da je to kaotičen sistem, ki ga je v bistvu nemogoče vnaprej napovedati, že zaradi tega ne, ker nimaš zadovoljivih vhodnih podatkov.

Tako ljudje, ki se tam se pogovarjajo o podnebju, fizikalne slike sploh ne poznajo. Zato je to v bistvu neka politična, družboslovna konferenca, ki sicer preučuje družbene dogodke in lahko vpliva na družbene dogodke, ampak s fiziko pa nima nobene veze.

Mislim, da je ta konferenca zgolj ena takšna fasada, s katero skušajo nekateri prepričati politiko, da pritisne na odločujoče in da odprejo mošnjiček za nadaljnje raziskave podnebja oziroma dogajanja in družbene efekte razogljičenja.

Da bi si v Evropi življenje še bolj zapletli, je Nemčija kot najpomembnejše evropsko gospodarstvo napovedala, da bo istočasno z izstopom iz premoga hkrati zapustila tudi rabo jedrske energije. Njena zgodba, da jih bo nadomestila z OVE, se vam zdi precej zlagana.

Saj obnovljivi viri energije so super, ampak do določene mere. Ne morejo pa obnovljivi viri energije, kakor si Evropa to predstavlja, nadomestiti energentov. Sončnih elektrarn je v Nemčiji inštaliranih nekaj manj kot klasičnih elektrarn. Proizvedejo pa 3 odstotke skupne energije, ki jo Nemčija porabi. In že sedaj so veliki problemi s tem. Se pravi, ja, lahko si jih privoščimo določen odstotek. Da bi pa vse to nadomestili, je popolna iluzija, neumnost. Ideje so, da bi v Sloveniji lahko postavili za 20 GW sončnih elektrarn. Jaz verjamem, da imajo ljudje, ki to pravijo, mogoče dobre namene, ampak ti ljudje na žalost nimajo pojma, kako deluje elektroenergetski sistem.

Zmožnost inštalirane moči klasičnih elektrarn v Sloveniji je 3 GW. In ves sistem je dimenzioniran na to. Kabli, vodi, stikala, vse je načrtovano tako, da zdrži takšne obremenitve. Zdaj si pa predstavljajte, da imate za 20 GW sončnih elektrarn. Saj bi dale nekaj energije. Ampak najpogosteje nič, včasih pa skoraj 20 GW. To bi pomenilo skoraj sedemkrat močneje dimenzioniran elektroenergetski sistem. A kam naj damo teh 20 GW takrat, ko zasije sonce? Toplo vodo lahko zliješ stran, elektrike pa ne moreš. To je iluzija.

Rešitev za te stvari bi bili ogromni akumulatorji energije. Ampak teh nimamo. Električna energija se ne da shranjevati oz. jo lahko shranjuješ le posredno. Recimo, z elektriko lahko delaš vodik. Z elektriko lahko ob pomoči CO2 ustvarjaš ogljikovodike. Ampak to je ravno tako, kot če bi zlato spreminjal v gnoj, potem pa gnoj v zlato. In na koncu bi bilo tega desetkrat manj. To je neumnost. Da se, ampak je neumnost. To je tako, kot če bi šel poleno cepit z žepnim nožem.

Rešitev bi bili poceni shranjevalniki električne energije. Ampak tega ni na vidiku. Dober akumulator iščemo že več kot stoletje, ampak za sezonsko shranjevanje električne energije akumulatorji niti približno še niso primerni.

Kljub vloženim milijardam evrov se tako dogaja, da so zlasti pozimi, ko je že po naravnem ciklu manj sonca, veter pa ne piha, v Nemčiji močno odvisni od fosilnih goriv.

Ker drugih možnosti pravzaprav ni. Tile shranjevalniki, sedaj so zelo moderni postali baterijski shranjevalniki, so kaplja v morje. Zaenkrat so odlični za hitra nihanja. Če imaš vetrne in sončne elektrarne in pride oblak ali veter bolj ali manj zapiha, so to so zelo hitra nihanja, ki lahko zelo motijo obratovanje preostalih elektrarn. Za te stvari so baterijski hranilniki prima. Ampak problem je sezonsko shranjevanje.

Če Nemčija ne bi bila sredi Evrope, obkrožena z elektroenergetsko močnimi državami, bi njihov elektroenergetski sistem že ničkolikokrat razpadel.

Njihov koncept torej skuša uresničiti nemogoče.

Če Nemčija ne bi bila sredi Evrope, obkrožena z elektroenergetsko močnimi državami, bi njihov elektroenergetski sistem že ničkolikokrat razpadel. Imam kolega, ki zato pravi pravi: “glej, v dvajsetem stoletju so Nemci že dvakrat razbili Evropo, v 21. Stoletju pa jo bodo še tretjič”.

Sam sem nekaj časa živel v Nemčiji, imam tam prijatelje in nekako poznam njihovo mentaliteto. Oni so izjemno uspešni zato, ker ko se nekaj dogovorijo, nekaj sklenejo, to tudi resno mislijo. Ko se nekaj dogovorijo, je to to. Čisto drugače od južnih držav, kjer je vsaka druga beseda “ubit ču te”, ampak to seveda sploh ni mišljeno resno.

Oni so si obetali, da bodo z razogljičenjem imeli velike ekonomske koristi, bili v začetku pionirji pri razvoju sončnih celic in pri razvoju vetrnih elektrarn. Zato so si obetali, da bodo na ta način naredili ekonomski preboj.

Vendar so se pri tem ušteli, saj je Kitajska pri tem prehitela ves preostali svet po dolgem in počez. In kmalu so se začeli tudi Nemci spraševati, zakaj mi subvencioniramo sončno energijo in s tem podpiramo kitajske tovarne. Se pravi tudi njih srečuje pamet, in imajo zelo močno opozicijo kar se tiče razogljičenja, ampak tista struja, ki vleče ta voz v smeri razogljičenja, je enostavno tako močna, da se je ne da preobrniti. Zavedati se morate, da industrije, oziroma tistega dela prebivalstva, ki dnevno dobi čez palec recimo dve milijardi evrov, ne moreš ustaviti. Kako boš ustavil nekaj, kar dnevno dobi dve milijardi evrov? To je nemogoče. Kajti oni imajo neskončno denarja za promocijo, s katerim lahko, tako ali drugače, utišajo vse kritike.

In kot zanimivost: Pred leti, ko je bila debata še nekako živa, ker sedaj niti debate ni več, sta imela zelo znani oponent in zelo znani zagovornik javno debato preko interneta. Kar veliko ljudi, ki se s tem ukvarja, ju je poslušalo. In je ta fizik rekel: “pa kakšen argumenti bi moral jaz vam prinesti, da bi vi spremenili mnenje?” In je drugi rekel iz srca, brez da bi pomislil: “ne obstaja tak argument”. Torej če ne obstaja noben argument, ki bi ti tvojo vero v nekaj omajal, to ni nobena znanost, temveč je to popolna religija.

V drugem delu intervjuja lahko preberete, zakaj je dobro, da se Slovenija ne pridruži k vsesplošnemu divjanju k zelenim tehnologijam in da naj svoje energetske potrebe raje zadovolji na bolj preizkušene načine.

29 komentarjev

  1. Kapo dol, gospod profesor! Nekdo, ki su upa na glas povedati, da je boj proti podnebnim spremembam čisto navaden donkihotski boj proti mlinom na veter. Pravo vprašanje je, kaj hoče globalna elita doseči s tem. Odgovor, ki se ponuja, je samo ta, da so tudi podnebne spremembe zgolj orodje v vojni globalne elite zoper človeštvo. Elita hoče človeštvo spraviti ob vire energije in s tem v revščino. Ohraniti hoče naravne vire planeta tako, da bo večina človeštva živela iz rok v usta. Skratka, gre za doseganje strateškega cilja, ki ga je elita sama poimenovala happytalism: to je sistem, po katerem ne boš imel ničesar in boš srečen – you will own nothing and you will be happy.

  2. Odličen članek. Inženirji vemo, da brez klasičnih energetskih sistemov ne moremo preživeti. Nisem pa vedel za princip max. koncentracije CO2. Sam sem že pred leti delal na projektu vzgoje alg za čiščenje odpadnih vod in je CO2 predstavljal pomemben del pri tem procesu. Enkrat moram malo bolj natančno prebrati mehanizem gibanja CO2 v naravi in njegov vpliv na ozračje ker očitno nam politiki slikajo nekaj, kar ni res.
    Je pa tako, da na vseh področjih deluje politika. Tudi na gospodarskem področju, kjer trenutno delam, imamo na vsaki dve leti svetovno strokovno srečanje, kjer se predstavi trende za naslednja leta. In potem vsi delajo v tej smeri. Nihče se ne vpraša o strokovni smiselnosti, bolj je to namenjeno, da se dela marketing ”show” za kupce in da se denar čim bolj vrti.

    • CO2 je nujno potreben rastlinam za forosintezo in s tem za rast biomase na planetu. Znanstveniki so ugotovili, da se količina CO2 v zraku zmanjšuje že milijone let in če se bo trend nadaljeval, bo čez ca 2 mio let premalo CO2 v zraku in rastline bodo začele odmirati. S tega vidika je dodaten CO2, ki ga v zrak spušča človek, čeprav neznaten delež, dobrodošel. T.i. uradna podnebna znanost, ki pa ni nič drugaga kot gretenizem, nas farba na celi črti. Ljudstvo pa to kupuje, ker je vsaka opozicija globalni podnebni norosti v kali zatrta.

  3. Odličen članek, ki razgalja skrajne levičarje in ekoteroriste, ki so po večini nekoristni člani človeške družbe in teh je v Evropi v % največ in nam vsiljujejo svojo zblojeno agendo, po kateri je usoda Zemlje v njihovih rokah. Ne ustvarjajo nove vrednosti, ne delajo nič koristnega za družbo, imajo pa časa na pretek, da protestirajo po ulicah in nas prepričujejo, da so od boga poslani rešitelji človeštva, obenem jim pa njihovo udobno življenje zagotavlja elektrika od ogrevanja, hlajenja, pa vse do električne zobne ščetke in vibratorja. Naj gredo protestirat na sredo pragozdov, ki jih prav ta moment neusmiljeno sekajo, prav zaradi njih.

    • Kozorog, donkihotski boj proti podnebnim spremembam podpirajo praktično vsi svetovni voditelji, levi in tudi desni kot so na primer desničarji Angela, Merkel, Boris Johnson, Janez Janša. Će smo čisto natančni se na ta donkihotski boj požvižajo levi voditelji kot sta kitajski predsednik Xi Ping ali ruski Putin.

  4. Velikokrat slišimo in beremo, kako želijo ti, ki so si izmislili Covid virus uničiti človeštvo. Ko pa preberem ta članek pa vidim, da je vse v zvezi s Covidom “mala malca” v primerjavi s tem brezogličnim gospodarstvom. To bo pa res povzročilo katastrofo. Elita bo poskrbela zase. Ostali pa, znajdi se.
    Predlagam en dialogos s tem gospodom Dr. Mihaličem in kakšnim strokovnjakom, ki podpirajo čimprejšen prehod na OVE.

  5. Mogoče lahko Dr. Mihaliča vprašate še, kakšno je njegovo mnenje o črpalnih hidroelektrarnah kot možnih shranjevalnikih električne energije iz OVE. Ali so te vseeno boljše za neko dolgotrajnejše “shranjevanje” električne energije ali gre še za en koncept, ki je povsem nesmiseln?

    • Odgovor si lahko poiščeš sam: koliko energije je potrebno, da spraviš vodo na višjo lego in koliko energije potem pridobiš, ko jo spuštiš nazaj na prvotno lego. Po moji logiki enako. Črpalne hidroelektrarne se splačajo samo zato, ker delujejo kot konične elektrarne, ki spuščajo elektriko v sistem pb konicah, ko je elektirčna energija dražja, vodo pa spravljajo na višje lege predvsem ponoči, ko je elektrika cenjša.

      • To velja ob zdajšnji porazdelitvi cen. Če pa si mislimo sončno el., ki dela podnevi in poganja del vode navzgor, potem pa je energija preko hidroelektrarne na voljo ponoči, se to sliši smiselno.

    • Profesor Mihalič pravi:

      “To je edini smiselen način shranjevanja velikih količin električne energije. Izkoristek cikla gor-dol je ca. 80%, kar je odlično. Problem je umeščanje v prostor in seveda, gre za dodatno investicijo. Za to elektriko je seveda fiksni strošek, ki pri hidroelektrarni ni majhen, podvojen.”

  6. Končno nekdo, ki ima v glavi zrno soli!

    Zeleni prehod se dela po socialistično – ogromna hardcore vlaganja, ki se bodo le stežka povrnila. Kapital bomo zmetali v nekaj, kar se ne bo povrnilo. Tisti, malo starejši, se spomnimo zgrešenih investicij, ki so pokopale SFRJ, recimo Obrovac, Feni in podobne.

    Če bi res hoteli zmanjšat izpuste CO2, bi delo od doma postalo nova norma. Velika večina delovnih mest, kjer potrebujete samo računalnik in telefon, je primernih za delo od doma vsaj 3 dni na teden.

    Ko delam v firmi, doma ogrevam prazno stanovanje, ko grem po šihtu domov, se ogreva prazna pisarna. Res je, manj, kot če bi bil tam, ampak vseeno. Če bi delali doma 3 dni na teden, bi moja firma lahko odprodala polovico poslovnih prostorov. Manj poslovnih prostorov -> manj onesnaževanja tako pri gradnji kot pri obratovanju (ogrevanje, hlajenje). Poleg tega se pri delu od doma zmanjša pritisk na prometnice in seveda onesnaževanje iz naslova prometa.

    Drug tak ukrep je prepoved gradnje steklenih objekov. Z dobro izolacijo je možno sicer precej zmanjšati ogrevanje, je pa tak objekt poleti strahotna topla greda, ki zahteva zelo močno in s tem energetsko potratno klimo.

    Torej: samo z racionalizacijo sedanjega poslovanja se lahko precej zmanjšajo potrebe po energiji. Prav nobenih vlaganj ni potrebnih za delo od doma ali za prenehanje gradnje steklenih stavb.

    Dokler ne sprejmemo zgoraj opisanih ukrepov, je jasno, da je zeleni prehod samo nov način za plenjenje davkoplačevalcev. Kajti zelene investicije so izdatno subvencionirane iz proračunov.

  7. Hvala za ta prispevek. Lahko rečem da to tematiko spremljam, dobro poznam in sem tudi izobražen v tej smeri. Z gospodom se popolnoma strinjam. Če že govorimo o zeleni prihodnosti bi bilo potrebno razmisliti o nepotrebnem trošenju energije, nepotrebnem trošenju resursov in jedrskih elektrarnah. Ampak ta (zeleni, brezogljični,.itd.) religijski koncept zelo služi centralnim oblastem v EU, tako kot ECB, ki sem ga komentiral par mesecev nazaj.
    Da citiram japonske centralne planerje izpred 30 let: Za dosego strukturnih reform je potrebna kriza! Japonska centralna banka pa je tisto krizo namerno povzročila, tako kot je sedanja v veliki meri.

  8. Najprej bi se morali vprašati ali z novodobno energetsko politiko emisije ogljikovega dioksida zmanjšujemo ali jih povečujemo? Ali okolje razbremenjujemo ali ga dodatno bremenimo in onesnažujemo?
    Pravzaprav je višek ironije pri novodobni energetski politiki ta, da se zaradi nje porabijo ogromne dodatne količine fosilnih goriv za izdelavo sončnic, vetrnic, baterij, pa tudi rudarjenje ogromnih količin surovin potrebnih za izdelavo teh ni prav nič okolju prijazno početje.

  9. Kako osvežujoče, da tudi inženirji pridejo do konkretne besede v medijih. Tudi v Državnem zboru jih je med poslanci zelo malo. V Sloveniji se preveč posluša le družboslovce, ni uravnoteženosti.

    Osebno mi je debata okoli energetike kot družboslovcu zelo zanimiva, ker se prepogosto pogovarjamo preveč poenostavljeno glede na zeleno prihodnost, kjer bo vse krasno in lepo z električnimi avtomobili, sončnimi elektrarnami, na slemenih gora pa bodo vetrnice,….

    Imam pa eno vprašanje za ‘znalce’ oz. ”profiče”: Kakšno je vaše mnenje o ČHE (črpalnih hidro-elektrarnah), ki delujejo na osnovi zalogovnika, kot tista v Avčah? Zakaj jih ni več (če se ne motim so načrtovali dodatno ČHE Kozjek nekje nad Savo) oz. ali menite, da so neizkoriščen potencial za shranjevanje energije in stabilizacijo omrežja?

    • Ekonomika ČHE temelji na dovolj veliki razliki v ceni elektrike med dnevom in nočjo ter vikendom, ko so Avče zgradili je ta razlika izginila. Glavni krivec za sesutje zdravorazumskih razmerij cen elektrike so sončnice in vetrnice.
      Sicer pa je količinski potencial hrambe elektrike hudo omejen, tudi če odmislimo stroške.
      V Slovenij bi nam zmanjkalo vode in prostora, če bi hoteli sezonsko hraniti sončično elektriko za zimo. Morda bi Hrvatom uspelo, če bi črpali morje na goro…

    • ČHE lahko res shranijo nekaj več energije, vendar v Sloveniji niti približno nimamo dovoj prostora za vse potrebne jezove, če bi hoteli shraniti odvečno sončno energijo iz poletja v zimski čas. Če rečem malo na okroglo, mi za to morali potopiti vso Slovenijo.
      Načrtovana ČHE je Kozjak, severni greben nad reko Dravo, bazen HE Fala bi bil spodnji bazen te ČHE. Ta projekt so uspešno ustavili okoljevarstveniki, ki ne dopustijo izgradnje nekaj km potrebnega 400-kV daljnovoda. To bi bila sicer prava ČHE, ki mora biti priključena na močno 400-kV omrežje, kjer je dovolj energije. Naša zgrajena ČHE Avče je pa ravno nasprotno, priključena na enega najšibkejših koncev 110-kV omrežja pri nas.

  10. Precej pristranski članek. Če dr. Mihalič ne razume vpliva človeka na podnebne spremembe, si lahko pogleda dosežke, za katere je bila letos podeljena nobelova nagrada za fiziko: “for the physical modelling of Earth’s climate, quantifying variability and reliably predicting global warming”. Torej za zanesljivo napovedovanje globalnega segrevanja.
    Res je vprašanje, koliko bo prehod stal. Se pa ne vpraša, koliko bo stalo vztrajanje na fosilnih gorivih. Kako bo s padavinami v Evropi ob nadaljnjem segrevanju, kaj bo z našimi gozdovi, …
    Kakšen planet bomo zapustili svojim otrokom?
    Poleg tega bi prehod na obnovljive vire ali jedrsko energijo imel tudi blagodejen vpliv na čistočo zraka in s tem na naše zdravje. In tudi razni diktatorji nas ne bi mogli izsiljevati z dobavo plina…
    Pogovarjati bi se morali zato, kako poceniti shranjevalnike energije, pa naj bo to vodik, baterije, ali kaj drugega.
    Pa še osebna izkušnja: 58 m2 sončnih celice na strehi letno proizvede dovolj el. energije za potrebe petčlanske družine: elektrika, gretje in en električni avto. Če bi lahko kupil shranjevalnik, bi se lahko odključil iz el. omrežja. Predstavljajte si življenje brez računov za ogrevanje, elektriko in bencin!

    • Celoletno bilančno vzeto je vso porabo elektrike razmeroma enostavno proizvesti s sončno elektrarno na strehi in povezavo z el. omrežjem. Težava je pri shranjevanju elektrike. Če upoštevamo daljša večmesečna obdobja brez sonca, ali s šibkim soncem mora biti shranjevalnik tako velik, da je za njegovo postavitev potreben poseben prostor. Posledično bi takšna popolna samooskrba z elektriko bila zelo draga. Odklop od el. omrežja še dolgo ne bo prišel v poštev, saj je s stališča posameznika prav omrežje nekakšen hranilnik, v katero oddaja poletne viške in jemlje takrat ko lastna sončna elektrarna ne daje dovolj.

  11. Zelo zanimivo, vendar precej redko brano mnenje. Daleč prevladujejo drugačna, popolnoma nasprotna, mnenja. Imam tehnično izobrazbo, kjer pa ni bilo poudarka na varovanju okolja in nič o nevarnemu segrevanju ozračja z izpusti CO2. Preveč vem, da bi lahko kar pritrjeval, pisanju profesorja. Profesorji na fakulteti elektrotehnike vedo veliko o elektriki, ne morejo pa vrhunsko poznati drugih strok. V vseh elektrarnah. še posebej v termičnih, sta še pomembnejši od elektrotehniške strojniška in delno tudi kemijska stroka. Če se je v problematiko poglobil, upoštevajoč tudi tudi druge vede: fiziko, kemijo, termodinamiko, meteorologijo in je globoko prepričan v svoj prav naj to objavi strojniških, elektrotehniških in drugih strokovnih revijah. Če so podobnega mnenja tudi številni ugledni strokovnjaki iz predhodno naštetih drugih strok, morajo postati veliko bolj glasni, razogličnje je namreč izredno drago. Pogosto, ne pa vedno, se izkaže, da je pravilno večinsko mnenje. Kdor mu nasprotuje je lahko mislec – vizionar, ali pa samo zmotljiv človek.

Komentiraj