Dr. Rafael Mihalič: Pri elektriki se je v Evropi treba zanesti nase (2. del)

V prvem delu intervjuja s profesorjem dr. Rafaelom Mihaličem ste lahko prebrali, zakaj je človeštvo tako odvisno od fosilnih virov ter zakaj zeleni viri energije niso tako odlični, kot si nekateri predstavljajo.

V drugem delu intervjuja pa strokovnjak spregovori o tem, kakšno energetsko prihodnost mora načrtovati Slovenija. Pri tem zavrne vse utopične načrte, da bi lahko v Sloveniji vso potrebno elektriko pridobivali zgolj s pomočjo sonca. Slovenija bo tako po njegovem mnenju nadomestilo za NEK in TEŠ 6 morala iskati med bolj konvencionalnimi elektrarnami …

V Sloveniji imamo ta trenutek precej stabilen elektroenergetski sistem. Približno tretjino električne energije proizvede TEŠ, tretjino NEK, preostalo hidroelektrarne in obnovljivi viri energije. Toda v prihodnjih dveh desetletjih se nam obetata dve veliki težavi. Prenehati moramo z uporabo premoga, življenjska doba se bo iztekla tudi jedrski elektrarni Krško. Se nam vsaj približno sanja, kaj lahko storimo po tem?

Mislim, da se odločujoči malo šalijo. Mi imamo namreč še kar nekaj prostora za hidroelektrarne na Savi, pa tudi na Muri ga je še nekaj. Te hidroelektrarne niso ne vem kako dobičkonosne. So pa domača stvar in so tu. Večino investicije v hidroelektrarne lahko naredimo doma, kar ima multiplikativne ekonomske učinke. In če sedaj gledate, kaj se dela s hidroelektrarno Mokrice, tu ni rešitve. S takimi demokratičnimi sredstvi, kot jih imamo v Sloveniji, ne vidim rešitve. Za prvo hidroelektrarno na Savi, Vrhovo, je bilo okoljske dokumentacije za 140 strani. Za naslednjo 280. Tule je bila paleta pokonci postavljenih fasciklov, 2000, 3000 strani. To je bedarija. In sedaj so spet nekaj razveljavili. In hidroelektrarna Mokrice je obnovljivi, zeleni vir. Ampak Slovenci ne maramo nič. Tudi vetrnic ne maramo. Pri sončnih elektrarnah pa, ko bodo ljudje spoznali, da imajo pri visokih cenah elektrike precej prstov vmes tudi sončne elektrarne od sosedov, ki jih mi nimamo, bodo ljudje prej ali slej tudi znoreli.

Za proizvajanje elektrike na sistemskem nivoju je termoelektrarna na premog daleč najcenejša rešitev.

Rešitev vidim v izgraditvi vodnih elektrarn, ampak tega ni veliko. Potem pa novo nuklearko, saj drugega nimamo. Pravzaprav bi lahko zgradili tudi elektrarno na premog v Prekmurju, kjer so velike zaloge premoga. Ampak če omeniš, da boš začel tam kopati premog, se lahko začneš bati za svoje življenje.

Preostanejo nam torej plinske elektrarne, ki so prilagodljive, vodne elektrarne, ki so prilagodljive, in preprosto jedrska elektrarna. Drugega ni. Problem so seveda rezerve. Ker moraš vedeti, da jedrska elektrarna lahko izpade, da gre vsako leto in pol v remont. To rezervo se da zakupiti v tujini, če naj bi bil skupen evropski trg. Lahko bi si omislili male jedrske reaktorje. Ampak ta tehnologija je še v povojih. In preden bo tako, da kupiš in ti zgradijo, bodo spet mimo dve ali tri desetletja. V Sloveniji se pa ve, da če hidroelektrarno Mokrice, ki bo imela par deset MW, gradimo deset ali dvajset let, kako dolgo bomo potem gradili šele jedrsko elektrarno?! Se pravi, moramo začeti sedaj kopati, da jo bomo lahko sploh kdaj zgradili, glede na hitrost naše birokracije.

Se v Sloveniji zavedamo, da zelene energije ni?

Ah kje, ljudje nimajo pojma. Sončne elektrarne proizvedejo manj od enega odstotka vse energije in okoli tri odstotke električne energije. Ob tem imajo četrtino inštaliranih moči slovenske konice. Okoli 400 MW oziroma malo več. Problem sončnih elektrarn je, da imaš zelo veliko moč, ki jo lahko imaš ali pa je nimaš. Saj nekaj lahko akumulira sistem, ampak ne more pa sistem bazirati na tem. Nemogoče je, ker bi potreboval izjemno velike shranjevalnike energije.

Problem je, ker je potrebno v desetini časa shraniti energijo za ostalih devetdeset odstotkov časa, če bi hotel imeti vse na sonce. Se pravi, da potrebuješ desetkrat večjo moč, kot jo potem dejansko potrebuješ. Tako ne potrebuješ dveh gigavatov moči, ampak dvajset gigavatov moči – zato, da boš v desetih odstotkih časa shranil energije za ostalih 90 odstotkov. To je res čisto skrajna možnost, da se razumemo. In jasno je, da tega kot država ne moreš plačati.

Pri posvetu pri predsedniku republike se je izkazalo, da je gradnja nove jedrske elektrarne za slovenske energetike zelo sprejemljiva rešitev. Toda razen v Franciji je na zahodu jedrska energija potisnjena na margino, cena novih objektov pa je v zadnjih letih izjemno zrasla. Saj ste jo spremljali?

Ne dolgo, ker sem se zbal za lasten kardiovaskularni sistem, ko sem jo gledal.

Za proizvajanje elektrike na sistemskem nivoju je termoelektrarna na premog daleč najcenejša rešitev. V termoelektrarni na premog lahko, če upoštevaš tudi amortizacijo, se pravi izgradnjo elektrarne, fiksne stroške, če imaš kvaliteten premog in preprosto termoelektrarno, kot jih na Kitajskem gradijo v šopkih – vsak teden eno, in to skoraj dvakrat večjo od TEŠ 6 – lahko v njej proizvajaš elektriko v rangu od 40 pa tam do nekje 60, 70 evrov na megavatno uro. Zadnjih deset let je bila cena megavatne ure v Evropi od 30 do 50 evrov na megavatno uro. Za ta denar ne moreš postaviti nobene termoelektrarne.

Problem jedrskih elektrarn je, da je to strašno velika naložba, denarni tok pa postane pozitiven šele čez desetletja. Jedrske elektrarne, ki bi proizvajala elektriko za manj kot 100, 150 evrov za megavatno uro, ne moreš zgraditi. To je glaven problem. Jedrska elektrarna je draga in to zlasti zato, ker so se varnostni standardi strahovito povečali.

Ko jedrska elektrarna samo sebe odplača, lahko elektriko proizvaja zelo zelo poceni. Ker je amortizirana. Ampak v tem primeru ne bo odplačala gradnje nove jedrske elektrarne. In to je glavni problem zadnjih deset let, kjer so umetno vzdrževali nizko ceno na borzah, zato, ker je nanjo prišla zastonj elektrika iz obnovljivih virov, ki so jih že prej plačali mimo borze. Na ta način pa ti nimaš nobenih možnosti, da bi zgradil dobičkonosno elektrarno. Kvečjemu plinsko, pri kateri je investicija zelo poceni.

Za Slovenijo naj bi bil po mnenju strokovnjakov najprimernejši 1200 MW blok jedrske elektrarne, ki bi hkrati nadomestil zdajšnjo NEK in TEŠ. Toda ali to ne pomeni prevelike odvisnosti od zgolj enega objekta? Kaj bi se zgodilo ob remontih in izpadih?

Slovenija je tako majhna, da lahko uvozi to elektriko praktično po enem 400-kilovoltnem daljnovodu. Problem nastane, ko tuji trgovci vidijo, da imaš problem. Potem ti lahko zaračunajo, kolikor želijo.

Sončne elektrarne proizvedejo manj od enega odstotka vse energije in okoli tri odstotke električne energije.

Velik blok v zelo majhni državi je zelo velik problem. Ampak manjših blokov, takšnih komercialnih, praktično ni, saj z veliko napravo, z velikim blokom, cena na megavatno uro močno pada. Kajti tudi tu velja, da cena stroja, ki mu povečujemo volumen, raste s tretjo potenco, moč pa s četrto.

Se pravi dvakrat večji stroj v vseh dimenzijah bo stal osemkrat več, ampak bo imel šestnajstkrat več moči. Kar pomeni, da bo na vložen evro dvakrat močnejši stroj. In s tega vidika se splača graditi velike naprave. Ker so lahko tudi desetkrat cenejše. Recimo en agregat 1000 MW je po sami naravi stvari desetkrat cenejši kot 10.000 100 KW generatorjev v kakšnih malih hidroelektrarnah.

Malih jedrskih elektrarn še ni na trgu, čeprav vsi govorijo o njih. Idealno bi bilo, če bi obstajali 200 megavatni bloki. Ali pa plinske elektrarne in zaloga plina oziroma tekočega goriva, saj plinske elektrarne delujejo tudi na mazut.

Toda tudi plinski terminal se je izkazal za problem.

Američani rečejo NIMBY (Not in my back yard) ali pa BANANA (Build absolutely nothing anywhere near anything), kar je zelo prisotno tudi v Sloveniji. Vsi smo za obnovljive vire, ampak ne pri meni. Pa vsi vemo, da je za obnovljive vire potrebno postaviti en kup daljnovodov. Ampak tudi za te nismo.

To, da trobimo eno, potem pa delamo drugo, je bedarija. Tako na dolgi rok ne bo šlo. Pri elektroenergetskem sistemu se lahko šališ deset ali pa dvajset let, ko pa potem pride do problema, se pa moraš zavedati, da ga v desetih letih ne boš rešil.

Kitajska danes gradi termoelektrarne, ki so zelo poceni. Ali danes kdo sploh gradi nuklearne elektrarne, ki bi bile poceni?

Pri jedrskih elektrarnah je vedno problem javno mnenje. Danes mimo javnega mnenja ne moreš, ker to odloča o politikih, in politiki bodo sprejeli take zakone, da bodo prišli na oblast ali pa ostali na oblasti. Tu ni druge možnosti. Torej odločitev za jedrske elektrarne je čisto politična. Poceni jedrskih elektrarn ne morejo graditi, ker je zakonodaja takšna, da ne omogoča načrtovanja poceni jedrskih elektrarn.

V drugi polovici dvajsetega stoletja so v Ameriki rekli, da elektrike pri domovih ne bodo merili, ker bodo jedrske elektrarne proizvajale tako poceni elektriko, da se je ne bo splačalo meriti. S temi varnostnimi ukrepi so že šli v takšne vode, da ni res.

Standardizacija jedrskih elektrarn, na tem dela Kitajska, bi te nove zadeve izboljšala. In če bodo sprejeli standarde za vitalne dele takšnih elektrarn, bi jih lahko pocenili za faktor dva ali tri in bi jih dejansko lahko začeli graditi v šopih.

Po ocenah promotorjev zelene energije bi v Sloveniji lahko postavili kar za 20 GW proizvodnih kapacitet sončnih in vetrnih elektrarn. Toda takšna proizvodnja s seboj prinese tudi veliko težav. Prenosno omrežje bi moralo postati zmogljivejše, zgraditi pa bi morali tudi več črpalnih hidroelektrarn. Ob znatnem pomanjkanju bi za pridobivanje elektrike uporabljali zemeljski plin. Koliko bi nas takšen sistem stal in kolikšno zmanjšanje izpustov bi lahko z njim dosegli?

Ne vem, 20 GW je namreč ogromno. To je desetkratnik slovenske konice. Končna moč v Sloveniji je nekaj več kot 2000 MW. Za 20 GW bi morali prekopati celo Slovenijo in ponovno položiti kable po vseh ulicah. Ob tem bi potrebovali tudi veliko hranilnikov energije.

Malo za hec sem šel računat, da če hočeš zares biti energetsko neodvisen, ne tako kot GEN-I promovira, da si ti energetsko neodvisen, obenem pa priklopljen na omrežje, da dobiš takrat, ko potrebuješ, daješ pa morda tudi takrat, ko nihče ne potrebuje, plačati pa ti vseeno morajo.

Da pa se dejansko odklopiš, pa je cena sončne elektrarne v primerjavi s ceno akumulatorja, ki ga ti potrebuješ, da prebrodiš zimske mesece, zanemarljiva. Čisto vseeno je, ali je sončna elektrarna zastonj ali pa stane trikrat več kot sedaj.

Ker se to v zadnjem času močno popularizira – lahko k nižjemu ogljičnemu odtisu pripomorejo električni avtomobili in toplotne črpalke?

Izpuhi sodobnih avtomobilov so že praktično takšni, da če Golfa 1.9 TDI zapelješ v stanovanje, ti bo zrak očistil.

Dokler moramo kuriti premog, s toplotno črpalko zgolj preselimo svojo peč v Šoštanj. Toplotna črpalka namreč toploto transportira iz mrzlega v topel del. To je v bistvu narobe obrnjen hladilnik. Za to potrebuje nekaj energije. Če je razlika v temperaturi relativno majhna, je dobiček zelo velik. Ti porabiš recimo 20 odstotkov električne energije in dobiš petkratnik tega toplotne energije. To je prima. Ampak ko je mrzlo, in pozimi bo mrzlo, potem je toplotno število le še ena proti dva.

Pretvorba energije premoga v elektriko, upoštevajoč vse izgube, pa je tudi okoli ena proti tri. Se pravi, da ti doma potrošiš trikrat manj elektrike, kot bi potrošil recimo drv, ali pa premoga, v Šoštanju pa potrošiš trikrat več premoga, da proizvedejo elektriko, za kar dobiš trikrat več energije. Tako si premog samo preselil od doma v Šoštanj. Kar je po eni strani prima, ker Šoštanj ima prima izkoristek in odlične filtre in iz dimnika prihaja praktično prozoren dim. To, kar gre ven belega, je zgolj vodna para. In je bela, ker je tako čisto. Vsega ostalega sploh ne vidimo. Skratka, zaradi tega mi ne bomo razogljičili ničesar.

Kar se pa tiče električnih avtomobilov. Za mesto je verjetno to prima odločitev. Za daljše ture pa je problematično.

To bi lahko zmanjšalo tudi količino trdih delcev v ozračju?

Več delcev kot izpuh povzročijo zavorni koluti, zavore, gume in dvigovanje prahu. Ker izpuhi sodobnih avtomobilov so že praktično takšni, da če Golfa 1.9 TDI zapelješ v stanovanje, ti bo dejansko zrak očistil. No, notri bo več CO2, ampak kar se tiče delcev, ti bo pa zrak očistil. Ker zrak tako prefiltrira, da je delcev dejansko manj.

Morate se zavedati tudi delcev, ki nastanejo zaradi zaviranja in obrabe pnevmatik. Tega je pri električnih vozilih še več, saj so ti bistveno težji, kajti s seboj vozijo nekaj sto kilogramov baterij. Poleg tega pa so tudi energetsko zelo potratni za izdelavo.

Kaj bi za znosno energetsko prihodnost storili vi?

Naredil bi hidroelektrarne, jedrsko elektrarno in za rezervo plinske elektrarne. Druge možnosti ne vidim. Zanašati se na Evropo in na bratstvo i jedinstvo, to v Evropi ne vžge. Oziroma le do prve krize. Ko pride do problema z elektriko, vsi dogovori nič ne veljajo. Razpad elektroenergetskega sistema daljšega trajanja za družbo pomeni približno takšne posledice kot totalna vojna. Pri elektriki se je treba zanesti nase.

Dejansko se v Evropi pretakajo ogromne količine električne energije, zlasti iz Poljske tudi čez Slovenijo v severno Italijo. Ni to nekako izvažanje težav, v smislu: mi nimamo jedrskih elektrarn, mi nimamo termoelektrarn …

Ja, dejstvo je, da večji, kot je sistem, bolj je racionalen. Seveda to gre do neke velikosti, ker potem skoraj ni dobička. Zdaj, ko imamo tale prečni transformator v Divači, je Slovenija od tega problema severne Italije, ki je bil zelo pereč, nekako odklopljena. Na ta način smo v bistvu rešili problem, kar je bila fantastična investicija.

Kot najbolj licemerske v Evropi vidim Norvežane, kjer se vsi hvalijo, da je več kot polovica prodanih avtomobilov na elektriko in da je vse ogrevanje na elektriko in so vsi zeleni, čisti in tako naprej. Zato ti potrebuješ ogromno denarja. In oni so bogati. A bogati so od severnomorske nafte. In sedaj se delajo lepe, da imajo vse na elektriko in da oni ne bodo imeli fosilnih goriv. Prodali pa so za tisoč let norveške porabe nafte drugim državam, sedaj pa na druge kričijo, da se morajo razogljičiti. Kakšno licemerstvo.

Pred leti sem se veliko vozil v Nemčijo. To je bilo vse rumeno. Cela Avstrija je bila rumena. Sadili so oljno ogrščico za biodizel. Potem so videli, da s tem ne bo nič, ker bi morali vse njive po Evropi posaditi z oljno ogrščico. Zato so si pa izmislili salomonske rešitve. Problem so izvozili v Afriko. Sedaj jih čisto nič ne moti, da se v Afriki vsak dan izseka na stotine hektarov džungle zato, da sedaj tam sadijo monokulturo – oljne palme. Zato, da bomo lahko imeli 10 odstotkov biodizla v dizelskem gorivu. Takšne ljudi bi bilo potrebno zapreti zaradi hinavščine, ker je Evropa svoje probleme izvozila v tretji svet, sedaj pa jim pridiga, da morajo nehati uporabljati premog.

15 komentarjev

  1. To razmišljanje je zanimivo in zelo aktualno. Problematika je kompleksna. Da pa dosežemo življensko rešitev, bo potrebno v reševanje te problematike v večji meri vključiti naravoslovce in inženirje, v teh časih so politično korektni akterji odločno preglasni.

    • Dober prispevek, vendar se izogiba politiki, ki odločilno vpliva na vse Platon je pred 2000 leti napisal, da je demokracija “vladavina drhali”. Sedaj so pravice vseh, tudi popolnoma nevednih ob medijski podpori prignane do absurda. Uvedba nujnih ukrepov, ki posegajo v udobje in ustaljene navade za razogličenje ozračja je v demokraciji, kot jo sedaj pojmujejo razvajeni Zahodnjaki in tudi Slovenci, nemogoča. V Nemčiji še omejitve hitrosti na avtocestah ne morejo sprejeti. V Sloveniji gradnjo HE Mokrice preprečuje nekaj posameznikov iz Društva za opazovanje in proučevanje rib?! Na Goriškem je nekaj vaščanov Renč, ki so si hiše zgradili pod obstoječim daljnovodom preprečila rekonstrukcijo starega daljnovoda, ki je že obratoval s 130 kV, sedaj bi obratoval s 110 kV. Zanemarjivo elektromagnetno sevanje, pa je ob nižji napetosti še manjše. Zanesenjaki nasprotujejo elektrarnam na Muri, čeprav je na njej v Avstriji nad 10 obstoječih hidroelektrarn. Ko gre za obstoj človeštva na edini Zemlji, bodo potrebne tudi poltične spremembe, ki bodo omogočile nujne, nevednim nevšečne ukrepe.

  2. Profesor je malo ostal v zgodovini.

    1. Električni avtomobili skoraj ne porabljajo zavor, zato se takoj vidi da profesor problematiko pozna zelo slabo.
    2. Ne upošteva gibanja cen solarnih panelov in baterij. Svoje zaključke temelji na cenah pred 10 leti. Ali lahko upošteva ceno solarnih elektrarn in baterij v trenutku, ko bi nova nuklearka bila lahko puščena v eksploatacijo? Čez recimo 20 let?
    3. Gospod sploh ne pozna tehnologij in učinkov pametnega omrežja. Z digitalizacijo se regulacija iz proizvodnje seli v porabo. Vse, od toplotne črpalke, polnilnice za električna vozila , do grafičnih kartic doma lahko spreminja porabo in se prilagaja proizvodnji.
    4. Nemci stavijo na vodik (in sintetični metan) kot medij za spravljanje električne energije za “pozneje”. To očitno tudi ne pozna. Še.

    • Profesor je malo ostal v zgodovini.
      Žaliti je precej preprosto v primerjavi s konstruktivno debato
      1. Električni avtomobili skoraj ne porabljajo zavor, zato se takoj vidi da profesor problematiko pozna zelo slabo.
      Ni res, da jih ne uporabljajo. Uporabljajo jih redko in tu se skriva del problema. Diski malo zrjavijo, grobo drgnejo po oblogah in to skupaj z rjo povzroča veliko več onesnaževanja, kot mehko pogosto zaviranje. Včasih je treba celo diske odpeljati k mehaniku, da jih zbrusi. To pot in porabljeno gorivo in vso dejavnost prištejte zraven k bremzanju.

      2. Ne upošteva gibanja cen solarnih panelov in baterij. Svoje zaključke temelji na cenah pred 10 leti. Ali lahko upošteva ceno solarnih elektrarn in baterij v trenutku, ko bi nova nuklearka bila lahko puščena v eksploatacijo? Čez recimo 20 let?
      Cena panelov nima več kam pasti, ker je že zelo nizka in sploh ni glavni problem. Glavni problem je cena vključitve veliko panelov v EES – predlagam, da preberite še enkrat intervju, če ga že komentirate.

      3. Gospod sploh ne pozna tehnologij in učinkov pametnega omrežja. Z digitalizacijo se regulacija iz proizvodnje seli v porabo. Vse, od toplotne črpalke, polnilnice za električna vozila , do grafičnih kartic doma lahko spreminja porabo in se prilagaja proizvodnji.
      Gospod zelo dobro pozna tehnologije in učinke pametnih omrežij in trenutno dela na velikem projektu pametnih omrežij, kjer gre za dejansko realizacijo delčka pametnih omrežij in gospod zelo dobro ve, s kakimi problemi se srečujemo pri tem in kaj pomeni te zadeve preko distribucije prenesti v prakso. Seveda lahko porabo prilagajate proizvodnji. Želim Vam veliko užitka pri tem med tednom dni meglenega brezvetrja pri -10 stopinj.

      4. Nemci stavijo na vodik (in sintetični metan) kot medij za spravljanje električne energije za “pozneje”. To očitno tudi ne pozna. Še.
      Tudi to gospod precej dobro pozna – preberite si raje intervju in poiščite relevantno literaturo, koliko to stane, kakšen je izkoristek. Poračunajte si izkoristek elektrolize in nato pretvorbe nazaj v elektriko ali mehansko delo. In seveda ceno gorivnih celic, če mislite slednje početi z njimi. Skratka lepe fantazije za zelo drag denar, kar pa ni problem, če je tuj.
      Morda se motim, ampak iz načina pisanja sklepam, da morate biti bistveno mlajši od mene. Morda ne bi bilo slabo, če bi si ogledali značilnosti Dunning-Krugerjevega učinka. Verjetno bi bilo za Vas precej zanimivo.
      Pa še to. Ni problem izkoristiti energije, sploh pa ne za tuj denar. Problem je dobiti velike količine energije poceni, torej z dovolj visokim ERoEI.

      • Se bom spotaknil le ob TČ 1:
        Diske pri bencinarjih (1,5 ter 1,2 tone) menjam na 70 do 130.000 km. Zavorne obloge menjam na 30 do 60.000 km. Zavisi od kvalitete. Trdim, da bo šlo pri dvotonskem električnem avtu manj materiala v zrak pri istih kilometrih.

        Če trdiš nasprotno, pa da ne ostane le pri besedah, naj nekdo od naju podari letni dohodek v dobrodelne namene?

    • 1.Kako je lahko elektricni avtomobil resitev? zamenjava motorjev z elektricnimi je samo
      selitev izpuhov (co2)na obmocje proizvajalcev el.energije.za koliko bi se morala povecati
      proizvodnja el.energije da nadomesti gorivo ,poleg narascajocih potreb potreb industrije in gospodinjstev?
      2.Nizja cena solarnih panelov ne spremeni dejstva ,da je shranjevanje za potrbe distribucije
      samo teoreticno mozno.Kontejnerske baterije niso za mnozicno porabo, crpalnih hidroelektrarn nimamo.
      3.ja obstaja pametna tehnologija, A ste pripravljeni na omejitve. Jaz nisem.Nemci ze imajo
      omejitev polnjenja elektricnih avtomobilov do 22, ure. Bomo morali zamenjati vse aparate
      v gospodinjstvu? Nas bo zeblo? Ne ,hvala.
      4.Problem je v majhnem izkoristku elektrolize. Koncen izkoristek je ca 20 %.Kam bo sla cena
      elektrike?

    • Z zanimanjem spremljam profesorjevo, druga in tudi vaše pisanje. Čeprav se v marsičem ne morem strinjati s profesorjem, ga moram vseeno malce vzeti v bran.
      K1. Prepričan sem, da profesor ve za rekuperacijsko zaviranje el. vozil, ki kinetično energijo gibajoče se mase spreminja v električno in s tako polnijo akumulator. Zadeva že precej let deluje na železniških progah z izmeničnim napajanjem, kjer vračajo električno energijo v vozno mrežo, pa tudi pri akumulatorskih viličarjih.
      K2.Se strinjam,tu so lahko še ogromne rezerve
      k3. . Res se da porabo prilagajati proizvodnji, vendar le tekom dneva, kvečjemu dveh. Ogrevalno TČ ki ima velik hranilnik lahko ustavimo za nekaj ur, kvečjemu mogoče za dan ali dva. Prekinjanje kuhanja ali pranja je pa že manj primerno.
      Še več: tudi polnilnike električnih avtomobilov lahko prilagodimo, da bodo lahko povratno napajali omrežje. Akumulatorski osebni avtomobili lahko v bodoče postanejo majhni, vendar zelo številni hranilniki. Veliko avtov je namreč parkiranih v garažah in delujejo samo kakšno uro tedensko. Kljub vsemu temu in digitalizaciji pa to ne zadošča v mesecih brez, ali z malo sonca.
      k4. Vsi sedaj znani načini sezonskega hranjenja elektrike so še zelo dragi in imajo tudi slab izkoristek. To je zagotovo znano tudi profesorju. Za pridobivanje vodika iz sintetičnega metana je potrebna še dodatna naprava – reformer kar je spet drago, ujeti je treba tudi nastajajoči CO2. Sam vodik ima nekaj neprijetnih posebnosti, z difuzijo prodira celo skozi kovinske stene in poslabša trdnost jekla. Za razvod vodika so stare plinske cevi običajno neprimerne. Potrebne so nove namenske cevi, kar pomeni spet velike stroške za razvodno omrežje.

  3. Profesor bo pač do upokojitve zagovornik energetskega sistema na osnovi katerega je bil vzgojen in mu pripada. V njegovem intervjuju se lepo bere kako pregrešno je razmišljat o energetski samooskrbi na osnovi zelene energije, ki bo korenito spremenila razmerja v bodočem energetskem sistemu.

    • Nihče ne oporeka potrebi po novih tehnologijah. Vendar odpovedati se stari tehnologiji še preden nova lahko prevzame njeno mesto je milo rečeno neumnost. Zato je letnica 2030 popolnoma zrešena, celo če bi tehnologija že obstajala je fizično ni mogoče nadomestiti v tako kratkem času. Še v osemdersetih letih prejšnjega stoletja si na cestah videl konjske vprege, čeprav je bila tehnologija noranjega izgorevanja stara že sto let. Vse pač ne gre vrat na nos.

      • V oddaji Dialogos #8 je dr. Margan naračunal, da bi za nadomestitev TEŠ6 do leta 2030 morali v Sloveniji postaviti 2000 panelov na dan, kar je ocenil kot nemogoče. Ampak na spletni strani rudnika Velenje je podatek o 1164 zaposlenih. Torej bi moral vsak zaposleni na dan postaviti pribl. 2 panela. Mislim, da za Slovenijo to ni prehud zalogaj.

  4. Bravo Domovina za objavo intervjuja (obeh delov) in komentarjev pod njima.
    Pod črto lahko zapišem samo, da pogrešam še vedno (od t.i. okoljskih aktivistov) uporabne rešitve za pomanjkanje energije.
    Lepo je govoriti, inženirji pa poznajo dejstva, ki pa so rahlo drugačna od sanj.
    Ob tem samo še misel z dodatkom, ki nam jo je še v gimnaziji profesor fizike velikokrat ponovil, če prosto citiram: Energija se ne uniči, temveč se samo pretvarja v tako, ki jo težje izkoriščaš… In to je entropija. Pomeni, lahko se še toliko trudimo s krožnim gospodarstvom, reciklažo, “zeleno” energijo, nekje boš moral najti osnovo, da boš izdelal panele, baterije/akumulatorje in nekje jih bo treba ob koncu življenjske dobe, ker sončni paneli tudi niso večni in je tudi tu znotraj kemija,tudi razgraditi in to je energetsko zelo potratno početje…

Komentiraj