Dialogos #8: Podnebna kriza pod drobnogledom

Foto: Peter Merše, Matevž Semprimožnik

Oddaja Dialogos je posvečena vrednotam prihodnosti. Svoje različne poglede na družbo gostje podajajo odprto in vsebinsko. Odpiramo dialog, ne prerekanja. Pogovarjamo se o vsebini, ne o dnevno političnih temah.

Nedavni podnebni vrh v Glasgowu za nekatere predstavlja kompromis upanja, za druge dejstvo, da so države pripravljene storiti bistveno premalo na področju varovanja okolja, predvsem pa delovanja proti podnebnim spremembam in segrevanju ozračja. A kaj so tisti ukrepi, ki bodo za okolje naredili največ, ter za kakšno ceno? Kakšna je cena prehoda na obnovljive vire energije, in če pogledamo celotno sliko, koliko z njimi pridobimo? Kam osredotočiti naša prizadevanja – je ogljikov dioksid naš največji sovražnik ali pa se je bolje usmeriti v odpravo drugih polutantov, ki so za naše zdravje bistveno bolj nevarni? V kako hudi podnebni krizi sploh je naš planet?

Odgovore na vsa zgornja vprašanja smo iskali v oddaji Dialogos, kjer smo pod drobnogled vzeli podnebno krizo in nanjo pogledali tudi z nekoliko drugega zornega kota, kot to počne večina medijev. V oddaji sta se soočila nekdanji državni sekretar na okoljskem ministrstvu, pogajalec na podnebnem vrhu pred dvema letoma, trenutno pa vodja programa stranke Zelenih Dejanj (Z.Dej) Marko Maver ter elektrotehnik, fizik in raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan Erik Margan.

10 komentarjev

  1. CO2 je za rastline to, kar je za nas kisik. Manj kot bo CO2 v zraku, manj intenzivna bo fotosinteza in manjša bo rast biomase na svetu. Če bo premalo CO2 v zraku, bodo začele na neki točki rastline odmirati.

    Pričakovanje, da bo človeštvo lahko uravnavalo globalno temperaturo planeta, niti znanstvena fantastika ni. To je preprosto misija nemogoče. Človek ni ključni dejavnik podnebnih sprememb. Zemlja se je v svoji geološki zgodovini vedno segrevala in ohlajala neodvisno od človeka. Ledene in tople dobe se menjavajo že milijone let. Gre za megacikle, ki jih je znanstveno menda priv obdelal srbski znanstvenik Milankovič. Po njem se tudi imenujejo. Toda znanost pri t.i. boju proti podnebnim spremembam praktično nima več nobene vloge. Prevladujejo politiki, birokrati, od njih odvisni znanstveni aparatčiki in raznorazne grete, ki pojma nimajo, kaj čvekajo. Bogovi so padli na glavo …

  2. Rasputinu je potrebno pritrditi, vendar pa opozoriti, da se vreme spreminja in ozračje se segreva. Segrevanje prinaša pozitivne in mnogo negativnih posledic. Prav proti negativnim posleicam pa se je potrebno boriti.
    O tem pa v Gasgowu skorajda ni bilo govora.
    Človeštvo je dans sposobno preživeti v mnogo težjih razmrah, kot jih povuročajo klimatske spremembe. Astrobnavti dokazujejo, da je mogoče živeti celo v vesolju.
    Vse bolj nadležne postajajo suše, poplave in vetrovi.
    Vprašati se moramo, ali se znamo braniti pred temi pojavi?
    Zanesljivo se znamo, zato bi pričakoval, da bodo v Glagowu govorili pred vsem o tem, kako se braniti pred poplavami, sušami in hudimi vetrovi.
    Če vemo, da se topi polarni led in da se posledično dviguje gladina oceanov in vseh morij , potem bi bilo logično, da bi se posvetili temu problemu in začli iskati rešitve.
    Kolikor so nas seznanili mediji, o tem ni bilo niti besede. podobno je s sušami. Ali je bilo omenjano namakanje? Desalinizacija ? Ali je bilo omenjano pogozdovanje puščavskih področij? Nič od tega.
    Seveda je iskanje alternativnih energetskih virov koristno, pred vsem zato, ker je potreba po energiji vse večja in to tudi zaradi klimatskih sprememb.
    Popolnoma nerealne pa so omejitve porabe energije in celo penaliziranje tistih, ki energijo pridobivajo iz fosilnih goriv.
    Na otoku Las Palmas bruha vulkan. Drobna, neznatna pikica na površini zemlje. Z vsem znanjem in tehnologijo ne zmoremo zaustaviti bruhanja in preprečiti škode. Kako pa bomo zaustavili klimatski mehanizem ki ga poganjaja mnogo močnejše sile s pomočjo sončne energije?
    Evolucijska teorina nas uči, da so v zemeljski zgodovini preživeli le organizmi, ki so se znali prilagoditi spremebam in ne najmočnejši.
    Začnimo se prilagajati!

    • Industrija fosilnih goriv, od katere so odvisne cele države (Rusija, Savdska Arabija, Iran, …) ima na voljo ogromna sredstva za propagando in lobiranje s katerimi upočasnjujejo prehod. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov so zelo majhna v primerjavi s fosilnimi.
      Na prvi povezavi so zastarele trditve, npr:
      Average global temperature has not increased since 1995 and has declined since 2002.
      To, da se Zemlja v resnici ohlaja, so trdili zanikovalci v časih, ko je bilo segrevanje manj očitno. Sedaj trdijo, da za segrevanje ni kriv človek.

Komentiraj