Dr. Jože Možina: »Na RTV visimo preveč na levo in bojim se, da bomo padli s tega stola«

Intervju: dr. Jože Možina

Osnovno izhodišče, ki je civilizacijska norma 10.000 let, je, da pokopljemo mrtve. – Mediji, vključno s prevladujočimi mediji, so proizvedli oblast, ki jo imamo sedaj. – Pri nas je Golobova oblast ob vseh neumnostih znižala plače. – Kučan je dal zeleno luč za Goloba, kot jo je dal za vse mandatarske kandidate v preteklosti. – Ustvarjati ne znajo, reform ne znajo izpeljati, čeprav imajo popolno oblast, kot je še ni bilo, znajo pa trošiti denar in se zadolževati. To je ta socialistična miselnost. – Take javne televizije, ki ne služi osnovnim potrebam državljanov, ne potrebujemo več.

Vi ste strokovnjak za povojne poboje, dogodke med drugo svetovno vojno in po njej. Kaj v programu nove Logarjeve stranke Demokrati je tisto, kar bi povezalo obe strani? Tu se najbolj ločita leva in desna stran.

Osnovno izhodišče, ki je civilizacijska norma 10.000 let (to normo so kršili samo nacizem, komunizem in – če sem malo piker – Zoran Janković), je, da pokopljemo mrtve. Tukaj bi se morali vsi strinjati. Verbalno se strinjajo, ampak v praksi do tega ne prihaja. Program Anžeta Logarja je bolj desnosredinski. V podjetniškem smislu ni zelo različen od tega, kar imata v programu SDS ali NSi. Kaj bi bilo tisto, kar bi povezovalo? Ideološke delitve se lahko preseže tako, da se odprta poglavja in travme iz zgodovine popravi, kolikor se da. Ne da se povrniti življenj, ne da se povrniti vseh tragedij, ki so se zgodile. Lahko pa pokopljemo mrtve. Jaz bi se samo na tej minimalni točki poskušal srečati. Če bi se to dogovorili, bi naredili velik korak. Tudi zgodovinarjem je jasno, da zgodovina ne sme biti nenehno v ospredju. Pri vsakem večjem ideološkem sporu pride v ospredje zgodovina, ker zadeve niso razčiščene, niso končane. Zgodovina se prepusti zgodovinarjem takrat, ko poskuša država rešiti zgodovinska vprašanja. Končno imamo tukaj zglede, Borut Pahor je naredil velike korake.

Civilizacijsko normo, da se pokoplje mrtve, so kršili samo nacizem, komunizem in – če sem malo piker – Zoran Janković.

Spominjam se Edvarda Staniča iz SKD iz 90. let, ki so ga pred volitvami vprašali, s kom se bodo povezali. Rekel je, da se o povezavah govori po volitvah, saj ne veš, kdo sploh pride v parlament. Kaj, če Logar sploh ne pride v parlament?

Po volitvah leta 2004, ko je zmagala desna sredina in je SDS vodila vlado, je bil to očitno šok za levo sredino. V kosti se je zalezel dobesedno nek prastrah. Potem so sprožili afero Patria, v nekem smislu tudi ukradli volitve in volilno zmago leta 2008. Takrat se je uveljavila ta maksima. Mediji – Mladina, Dnevnik, žal tudi javna televizija – so že vnaprej skoraj na vsakem soočenju spraševali: »Ali boste sodelovali z Janšo?« Tukaj se vidi, da gre za posebno dresuro slovenskega volilnega telesa, kjer se dobesedno vodi kampanja v lastno škodo. Tu se razlikujemo od Američanov. Oni so na zadnjih volitvah, preden so oddali glas, pogledali v denarnico in so videli, kateri predsednik je zanje ugodnejši. Vemo, da se je standard Američanov pod Bidnom nekoliko znižal. To je dejstvo, zato so izvolili Trumpa. Pri nas je Golobova oblast ob vseh neumnostih znižala plače. Vsi imamo manj in kljub vsemu so ga volili in ga bodo še zdaj. Seveda ne več Goloba, ker je to v političnem smislu poginuli ptič, ki bo obležal na cesti, ampak neko transformacijo iste ideje novih obrazov. Samo da ni Janša, čeprav bomo mogoče slabše živeli, kot kaže sedaj.

Seveda ne bodo več volili Goloba, ker je to v političnem smislu poginuli ptič, ki bo obležal na cesti, ampak neko transformacijo iste ideje novih obrazov.

Pred časom je zaokrožila fotografija, na kateri so se Janković, Golob in Kučan na tržnici, vsem na očeh, usedli na kavico. Kako vi razumete to sliko?

Ker sem s televizije in človek vizualizacije, mi ta slika pomeni vse. Pomeni, da je Kučanova, Jankovićeva, Golobova politika pristala na cesti, na tržnici. To je najnižji nivo, ki smo ga imeli v tridesetih letih samostojne Slovenije. To je pravzaprav Kučanova zgodba. Kdo pa je boter vsega tega? Kdo je takrat, ko je prišla na dan enormna plača Roberta Goloba v državnem podjetju, rekel, da plača ni težava? Kučan je dal zeleno luč, kot jo je dal za vse mandatarske kandidate v preteklosti. Res pa je, da je Golob tako samosvoj in poln sebe, da ne posluša. Oni so se pod znamko »samo da ni Janša« odločili za Roberta Goloba in medijski stroj ga je sproduciral. Čeprav se je vedelo, kakšne neumnosti je govoril. Mediji, vključno s prevladujočimi mediji, so proizvedli oblast, ki jo imamo sedaj. Zdaj se lahko jamra in govori, imamo razne Tarče, ampak dejstvo je, da so ga sproducirali mediji. Seveda pod patronatom skrajne levice.

Pod znamko »samo da ni Janša« so se odločili za Goloba in medijski stroj ga je sproduciral.

Predvsem RTV Slovenija. Imeli ga bomo, je rekel Marcel.

No, saj ga imamo. Zdaj je nastala velika težava, ker premier Golob ni operativno sposoben voditi najosnovnejših zadev v tej državi. Pustimo dejstvo, da so vse reforme propadle. O zdravstvu se sploh ne govori več. Najprej so imeli časovnico; vse to je povoženo, zdravstvo razpada, ljudje imajo grozljive težave. Mediji o tem ne poročajo na nek ustrezen način. Veleuspeh naj bi bila plačna reforma. Nekaj milijard vržeš, povišaš plače, največ sebi, saj to je noro. Tukaj bi morali mediji dobesedno podivjati. Tisti, ki imajo najnižje plače, so dobili peščico, nekaj deset evrov. Tisti, ki imajo in imamo višje plače, tudi na RTV, bomo dobili pa več. Župani, predsednik vlade, predsednica države – ti bodo imeli najvišja povišanja. To je zdaj velik uspeh. Vse skupaj ni nič. Ker je Golob neoperativen, je zanje to nevarno, to je izredno slab imidž. Tukaj država trpi, pošteni delavci, kmetje in podjetniki ustvarjajo presežke in polnijo državno blagajno, ti nekompetentni politiki pa trošijo. Tudi Kučanu gre to na živce in vsake toliko je treba Goloba postrojiti. Spomnite se primera 9. maja lani na ljubljanskem gradu, ki ni bil naključen. Po veliki prireditvi so Kučana in premierja Goloba posedli za eno mizo in je Golob prisluhnil besedam izkušenega politika. Vidi se, kako nizko je vse skupaj padlo. Je pa to sporočilo, da sodelujejo. To je ta trojica, ki je objektivno odgovorna za stanje v državi.

Državni zbor je potrdil zakona o izvajanju proračuna za leto 2025 in 2026. Poraba bo zdaj visoka – 17,1 milijarde evrov, najvišja doslej, leta 2026 bo še nekoliko višja. Tudi primanjkljaj je najvišji. Prihodnje leto bo znašal 1,9 milijarde evrov in še se bomo zadolževali. Fiskalno pravilo bomo malce kršili. Kaj se nam obeta?

Zgodba levih vlad se ponavlja, s tem da je tukaj stvar ušla izpod nadzora. Ustvarjati ne znajo, reform ne znajo izpeljati, čeprav imajo popolno oblast, kot je še ni bilo, znajo pa trošiti denar in se zadolževati. To je ta socialistična miselnost. Znotraj tega imajo gotovo velik del kolača njihove nevladne oziroma vladne organizacije, ki imajo status nevladnih organizacij.

Ne da se povrniti življenj, ne da se povrniti vseh tragedij, ki so se zgodile. Lahko pa pokopljemo mrtve.

Brez reform, nič nisi ustvaril, hkrati pa boš trošil in se zadolževal. Veste, da račun potem prihaja. Če ne bomo pripravljeni na te čase … zaradi ukrajinske vojne, kolapsa Nemčije in šibenja Evropske unije. Kitajska je vedno močnejša. Na področju avtomobilske industrije, ki je pomembna za Evropo, je že prevladala. Očitno se bodo ZDA pod Trumpom zaprle in zaščitile. Evropa in s tem tudi Slovenija bosta v težjem položaju. Mi bomo imeli pa ogromne dolgove in trošili bomo denar. Za kaj? Za plače.

Pa tudi za RTV Slovenija. Odbor za kulturo v DZ ni dovolil, da bi obravnavali temo RTV. Gre za zgodbo, ki je nastala v zvezi z vami in prepovedanim intervjujem z Uršo Cankar Soares. Povejte nam, za kaj gre.

To je žalostna zgodba, ki je tudi mene osebno prizadela. Že veliko let vodim Intervju. Sem tudi urednik oddaje in imam kolega Edvarda Žitnika ter Zvezdana Martića, ki si svobodno izbirata goste. Potem seznanita tudi mene, jaz pa odgovorno urednico. Seveda ima vsak svoje vrednote, ampak vedno vabimo spodobne ljudi. Kaj takega se še ni zgodilo.

Urša Cankar Soares ni rekla še ničesar. Če že vprašate, nikoli ni bilo tako, da bi nekega gosta vnaprej prepovedali, ko sploh še ne vemo, kaj bo povedal. Torej, cenzuriramo stališča, ne Urše Cankar Soares.

To me je presenetilo in šokiralo. To, da pride nekdo z drugačnimi pogledi, je normalno za delovno okolje, zavedam se tudi hierarhije. Odgovorna urednica ima veliko moč, vendar ima tudi veliko odgovornost.

Na javni RTV, ki jo vsi plačujemo, imamo vnaprejšnji seznam ljudi, ki ne smejo nastopati.

Nekateri me sprašujejo, ali tak indeks obstaja. Takrat sem bil malo zmanipuliran v nekaterih desnosredinskih medijih, češ da tak indeks obstaja. Nekateri me sprašujejo: »Ali sem tudi jaz na spisku? Nič več me ne vabite.« Rekel sem, da ne vem.

Očitno je, da ena gospa ne sme nastopiti.

Moj interes je, da bi imel normalne odnose z obema gospema – urednico informativnega programa Polono Fijavž in direktorico televizije Ksenijo Horvat. Zaenkrat ti odnosi so, s Ksenijo Horvat niti nimam stikov. Moja urednica je Polona Fijavž, še poleti sem se pohvalil, da ni nobenih težav, da svobodno izbiram goste. Zdaj se je tukaj zaostrilo. Res nočem in ne pristajam na to, da mi bo nekdo preprečeval izbiro gostov in vsiljeval neko svojo agendo. Lahko predlaga, seveda, ampak oni imajo cel niz oddaj. Leva sredina, na žalost tudi ekstremna levica, v veliki meri obvladuje programe javne televizije, sploh informativni program. Tukaj moramo biti odkriti, saj to tudi kolegom povem, ko se pogovarjamo. Večina mojih kolegov, ki bi nazorsko dopolnjevali ta nabor – dobro je, da so novinarji različnih prepričanj, da se pokaže pluralnost slovenske družbe – je morala oditi, saj so jih tako ali drugače zamenjali, odstavili ali so zaradi teh pritiskov odšli sami. Ostalo nas je zelo malo, sploh ne bi štel, ker je en prst, mogoče dva dovolj. Skušam jim dopovedati, naj vendarle pustijo, da delamo v miru ter po svoji presoji izbiramo goste, seveda tudi seznanjamo vodstvo. Le tako bomo ohranili vsaj minimalno stopnjo pluralnosti.

Do zdaj je veljalo, da se vabi ljudi, ki so zanimivi. Meni je bilo celo sugerirano, da imam premalo žensk, da naj povabim tudi več mladih ljudi. Urša Cankar Soares vse te stvari predstavlja. Vodi civilnodružbeno organizacijo, ki zbere nekaj tisoč ljudi. Zame osebno je zelo pomembno, da izraža svoja stališča – to sem preveril – na spoštljiv, povezovalen način, nikogar ne prizadene. Ko je bilo tukaj nasprotovanje, češ da deluje protiustavno, sem opozoril urednico, da to ne drži. Midva ne moreva presojati, kdo deluje protiustavno, o tem odloča ustavno sodišče. Gospa je na prostosti, nihče je ne procesira. Celo predsednica republike in bivši premier Cerar sta v nekem trenutku rekla, da se z njihovimi stališči ne strinjata, ampak imajo pravico, da jih izrazijo.

Leva sredina, na žalost tudi ekstremna levica, v veliki meri obvladuje programe javne televizije, sploh informativni program.

Seveda, govorijo o splavu.

Predvsem pa promovirajo življenje. Potem sem urednici rekel, da če se boji, da bi bil to »zlizan« intervju, česar nisem imel namena storiti, naj mi pomaga pri pripravi vprašanj. Brez težav bom vprašal karkoli. Ni težava povabiti nekega gosta, težava je, kaj ga vprašaš. Ampak tudi to je bilo zavrnjeno. Spodobna gospa Urša Cankar Soares, ki je – mislim –mati štirih otrok, je bila vnaprej izločena. Po drugi strani pa smo v naših oddajah gostili ljudi, ki so vulgarni, napadalni. Recimo Svetlana Makarovič, ki je celo novinarja te iste javne televizije zaradi njegovih oddaj (slučajno mene) imenovala svinjo, vpila »jezik za zobe« v vzdušju linča na Trgu republike. Zaradi tega je tudi tožena in bo potekal postopek. Njo po vsem tem povabijo v program javne televizije. Ne samo da jo povabijo, ampak ji niti ne zastavijo vprašanja o tem, kaj je govorila o našem novinarju. Te dvoličnosti pa ne prenesem.

Na Trgu republike je Ksenija Horvat vpila o depolitizaciji, pred parlament pa hodila prosit politične stranke, naj jih rešijo. To je tisto, kar je sprevrženo na javni televiziji. Gospa Ksenija Horvat je imela v oddaji Intervju Jašo Jenulla in polno levičarjev.

Ravno na to sem tudi sam opozoril. V Intervjujih smo imeli predstavnike civilnih družb levice in skrajne levice, ki so malo bolj napadalni in lahko problematični, ampak smo jih imeli. To je za javno televizijo nedostojno. To mora biti televizija vseh in veljati morajo približno enaki kriteriji. Visimo preveč na levo in bojim se, da bomo padli s tega stola. Take javne televizije, ki ne služi osnovnim potrebam državljanov, ne potrebujemo več. Ko ljudje rečejo, da bodo nehali plačevati RTV-prispevek, jim pravim, naj plačujejo, vendar naj se borijo za pluralno javno televizijo. V resnici potem razumeš tiste, ki nočejo plačevati.

Saj je niti ne gledajo. Tudi napovednikov za Intervju ni več.

Na to me opozarjajo gledalci. Ne morem se boriti proti vsemu, ampak sem urednico opozarjal na to. Za nekatere druge 'prime time' oddaje se napovedniki stalno vrtijo, za Intervju pa ne.

Za nekatere druge 'prime time' oddaje se napovedniki stalno vrtijo, za Intervju pa ne.

Predsednik vlade dr. Robert Golob si je dovolil na televiziji v Odmevih napovedati, da bodo televizijo očistili »janšistov«, in so jo.

Kdo sploh je »janšist«? Na kakšen način se ti kriteriji vzpostavljajo? To je pošastna izjava, ki bi morala pomeniti konec politične kariere za nekega politika. No, saj mislim, da se mu je maščevalo. Ne zaradi te izjave, ampak posledično zaradi nesposobnosti. S premierjem Golobom je stvar bolj ali manj v zatonu. Takrat je tudi voditeljica samo skomignila.

Se je prestrašila? Kdaj bo konec kariere za »golobiste«?

Ne razmišljam o teh kategorijah. Tudi na javni televiziji bi morali stremeti k profesionalizmu. Upam, da je bila odgovorna urednica zavedena, da se je napačno in prehitro odločila. Upam, da je bila to njena napaka, ki jo tudi razume, in upam, da se v prihodnosti to ne bo več dogajalo. Če »golobizem« pomeni izločanje drugače mislečih do skrajnih meja, potem se mora to končati. Vzpostavimo »normalizem«, neko pluralnost.

Pred državnim zborom so vpili, ampak v državnem zboru pa ni te debate.

Dobil sem vabilo na sejo odbora za kulturo. Sedaj naj bi bila vendarle ponovljena in naj bi prišlo do razprave. Ne nameravam se je udeležiti, naj se politika dogovori med seboj. Mislim, da ste pred referendumom o novem RTV-zakonu vi vodili oddajo na televiziji. V eni sem bil tudi sam z ministrico Asto Vrečko. Takrat se nisem zavedal, da sem izrekel preroško izjavo, in sicer če bo zakon uveljavljen, se v taki zasedbi nikoli več ne bomo dobili in videli boste, da bo javna televizija postala politično trobilo. Upam, da ni šlo tako daleč oz. vsaj ne bi smelo iti. To je bila preroška izjava, ker ovc v volčji preobleki ne moreš sprejemati. Ne verjamem trenutni politični opciji, da bi dejansko želela pluralno, široko javno televizijo, sploh po vsem, kar smo doživeli, po izločanju drugače mislečih.

»Nikogaršnji hlapci« so v zvezi s tem vse povedali.

To je bila zgrešena politika tega aktivizma, ki se ni dobro končala. Tudi kolektiv se je v nekem smislu razbil. Ne rečem, da tudi prej ni bilo napak, ampak prejšnjega vodstva nisem spremljal od blizu. Verjamem, da se je dogajalo tudi kaj, kar ni bilo prav. Vem pa, da je šlo za obupane poskuse nazorsko nekoliko uravnotežiti hišo, ki ne sme viseti na nobeno stran. Tudi če bi visela, pa nikoli ni, v desnosredinsko stran, bi bilo to narobe.

Kakšni so odnosi, kako se tam počutite?

Morate vedeti, da je velika večina zelo profesionalnih in normalnih ljudi, s katerimi sodelujemo na različnih ravneh, ko se ustvarjajo oddaje: od montažerjev, strokovnih sodelavcev, producentov, to so krasni ljudje. Edina težava je z vodstvom.

Vodstvo je popolnoma neprofesionalno.

To ste zdaj vi rekli. Naj za svoja dejanja odgovarja. Jaz skušam imeti normalne odnose, se pa zavedam, da sem relativno osamljen. Moja vrednostna izhodišča so povezana s slovensko pomladjo. Kaj je bila slovenska pomlad in to, kar je sledilo po prvih demokratičnih volitvah? V resnici je bilo povezovanje. Peterletova vlada je povabila k sodelovanju pri velikih projektih nacionalnega pomena, kot je bila osamosvojitev, tudi opozicijo. Štiri leta sem vodil televizijo. Nismo izločili drugače mislečih, ampak so lahko vsi normalno delali naprej. Spomnim se, da je k meni prišel sodelavec, ki je želel delati oddajo o Partizanskem pevskem zboru. Spraševal se je, kaj bom rekel. Odgovoril sem, da naj jo naredijo. Takrat je bila edina doba v zadnjih dvajsetih letih, ko je gledanost televizije naraščala, in iz tega bi se morali kolegi kaj naučiti.

Štiri leta sem vodil televizijo. Nismo izločili drugače mislečih, ampak so lahko vsi normalno delali naprej.

Njim je vseeno, oni dobijo denar vsak mesec.

Ne sme jim biti vseeno, to je javna televizija. Če gledanost pade pod določeno raven, potem je tukaj vprašanje o smiselnosti obstoja in zaposlitev. Več kot dva tisoč ljudi je zaposlenih na RTV. To ni mala stvar.

Pri nas je veliko jugonostalgije, govora o dobrih starih časih. Kam bi morali umestiti Tita?

Na približno isto stopnjo kot vzhodnoevropske komunistične voditelje, pa tudi druge – Castra, Pol Pota in tako naprej. To je bil komunistični diktator, ki je utemeljil svojo državo na množičnih povojnih pomorih in revoluciji stalinističnega tipa. Tudi pri obnašanju in ustroju države se je zgledoval po stalinistični metodi. Tudi potem, ko se je s Stalinom že sprl. V praktičnem smislu vodenja države je bil nesposoben, saj je Jugoslavija propadala. Poleg tega je imel atribute, ki so bili zanimivi. Komunistični voditelji pridigajo o enakosti in boju za malega človeka. On prav velik sicer ni bil, ampak šopiril se je kot sončni kralj tiste dobe. Ne samo kot aristokrat, ampak kot neka kronana glava. Imponiralo mu je, da je gostil kraljice, filmske igralke na Brionih; vse to je potekalo v glamurju. To je v popolnem nasprotju s komunistično idejo, ki jo je propagiral, a nekateri tega ne vidijo. To so nenavadnosti, v bistvu smešnice, kaj je on dejansko bil. Da ne govorim o njegovem odnosu do žensk. Obstajajo resne knjige, ki pišejo, kaj se je tukaj dogajalo. Tudi to naši levičarji dajejo na stran in pravijo, da je bil velika oseba. Zakaj? Ker je šlo veliko ljudi na pogreb.

(D180: 26-29)