Žlahtna celjska dediščina v poduk samopašni Ljubljani

Barbara Celjska in Sigismund Luksemburški na koncilu v Konstanci ob Bodenskem jezeru, 1414. Meister der Chronik des Konzils von Konstanz, Chronik des Konzils von Konstanz des Ulrich von Richental. Vir: wikimedia.org

V središču Celja stoji knežji dvorec, kjer ima Pokrajinski muzej Celje svoj sedež in del razstavnih prostorov z imenitnim prikazom celjskih grofov in knezov. Stavba ima častitljivo preteklost. V 14. stoletju je omenjena kot stolpasti dvor, kasneje pa je postala mestna rezidenca Celjskih.

Po bleščečem vzponu in tragičnem koncu družine je dvor postal sedež celjskega vicedoma, nato vojašnica. Po požaru konec 18. stoletja je izgubil še obzidje in stolpe. Danes pričajo o nekdanji slavi le še gotska o

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.


Prihajajoči dogodki

JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
20