Dr. Avbelj: Veseli me za zunanjega ministra, ki je pripravljen priznati, da imamo z vladavino prava sistemske težave

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je 4. maja poslala v Bruselj poročilo o vladavini prava v republiki Sloveniji. To je nastalo na podlagi zahteve nove Evropske komisije, ki želi na njihovi podlagi pripraviti letno poročilo, ki se bo nanašalo na področje pravosodja, svobode in pluralizma medijev, boja proti korupciji in ustavnopravnih vprašanj.

Dogodek najverjetneje ne bi povzročil nobenih polemik, če ne bi zunanje ministrstvo pod vodstvom Anžeta Logarja dodalo tudi spremnega dopisa, v katerem dodatno opozarjajo na nekatere anomalije slovenskega pravosodja. Dogodek so že ostro obsodile nekatere opozicijske stranke.

O pripisu zunanjega ministra, ki je v slovenskim medijih in levi opoziciji dvignilo mnogo prahu, smo povprašali dva ugledna pravnika, dr. Mateja Avblja in dr. Jerneja Letnarja Černiča. Oba potezo zunanjega ministra pozdravljata, saj upravičeno opozarja na nekatere težave pri uresničevanju vladavine prava v Sloveniji  

Poročilo, ki so ga skupaj pripravili ministrstvo za pravosodje, kulturo in nekatere druge državne institucije je dolgo 36  strani in povečini tehnično precej suhoparno. Govori o splošnem funkcioniranju sodnega sistema, neodvisnosti sodnikov in njihovi integriteti, sistemskem boju proti korupciji, zaščiti žvižgačev, sistemu ravnotežij med vejami oblasti, svobodnem novinarskem delu, delovanju nevladnih organizacij ...

"Sporni" Logarjev dopis


K poročilu je zunanje ministrstvo, priložilo tudi svoj dopis, naslovljen na komisarja za pravosodje, Belgijca Didierja Reyndersa.

Logar v dopisu dodatno opozarja, da nekateri sodni postopki v Sloveniji potekajo nerazumno dolgo in se prepogosto zaključijo z zastaranjem. Prav tako država serijsko izgublja v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Opozarja na nekaznovano pranje denarja preko slovenskih bank, s čimer se je v parlamentarni komisiji ukvarjal tudi sam. Omenja pa tudi sodnike, ki uporabljajo totalitarne simbole in sodno preganjanje opozicijskih politikov.

Iz Logarjevega pisma sicer nedvoumno izhaja, da Slovenija podpira krepitev vladavine prava v EU in državah članicah, in si želi večje vloge komisije pri reševanju slovenskih težav.




Eden od naših najizkušenih diplomatov, Dimitrij Rupel je za Delo pojasnil, da so takšna pisma svojim kolegom v diplomaciji pogosta, sam pa ga smatra kot odkritosrčen prikaz svojih pogledov. Z njim pa ne soglaša še en nekdanji slovenski zunanji minister Ivo Vajgl, ta ob Ruplovem mnenju pravi, da ne razume, zakaj mora takšna sporočila v svet pošiljati največja koalicijska stranka. Takšne poteze bi bile po njegovem primerne zgolj za opozicijske stranke.

Notranjepolitični vihar


Od pisma se je hitro distancirala tudi pravosodna ministrica iz vrst SMC, Lilijana Kozlovič, ki je poudarila, da pismo ni njeno stališče, niti ne stališče vlade. V Levici so zaradi pisma napovedali sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko.

Da "spremni dopis ruši ugled sodstva in tudi navzven škoduje ugledu Slovenije," se je odzvala tudi vodja poslancev SMC-ja, Janja Sluga. "Upamo, da bo Evropska komisija poročilo pripravila na podlagi objektivnih dejstev poročila, ne na podlagi priloženega dopisa," je še dodala.

Na MZZ ob vseh polemikah dodajajo željo po tvornem sodelovanju z Evropsko komisijo.

dr. Matej Avbelj: Pravna država ne more obstajati samo na papirju


Pravnik Matej Avbelj  o ministrovem pismu za Domovino pravi, da je njemu in sodelavcem na podlagi neizpodbitnih dejstev jasno, da imamo z vladavino prava v Sloveniji objektivne, sistemske težave.

"Veseli me, da imamo, končno, zunanjega ministra, ki je to dejstvo tudi pripravljen priznati, o njem odkrito spregovoriti, ker je to, tudi v tvornem sodelovanju z institucijami EU, neposredna zaveza slovenskim državljanom, da se bo stanje na tem področju v prihodnje vendarle izboljšalo."
"Če bo pismo, kot zdaj vse kaže, prispevalo tudi k političnim razpravam v parlamentu ter demokratični polemiki v javnem prostoru, pa je to prav tako treba pozdraviti, saj je prav odkrita in vsestranska javna razprava o stanju vladavine prava na Slovenskem prvi predpogoj za prepotrebne izboljšave na tem za našo državo in EU tako pomembnem področju."


Zato slednjega ne razume kot ovaduštvo, temveč kot željo po konstruktivnem partnerstvu z Evropsko komisijo, ki bo izboljšalo vladavino prava na nacionalni ravni in v EU.


Jernej Letnar Černič: Ne le Poljska in Madžarska, pozornost si zasluži tudi Slovenija


Izredni profesor  na na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič pa o celotni zadevi pravi:

"Poročilo Slovenije k letnemu poročilu Evropske komisije o vladavini prava je izrazito tehnično in suhoparno. Spremno pismo zunanjega ministrstva pa po drugi strani upravičeno opozarja na nekatere težave pri uresničevanju vladavine prava v Sloveniji in pristop Evropske komisije, ki se v zadnjih letih iz nejasnih razlogov ukvarja predvsem z vladavino pravo na Poljskem in Madžarskem, čeprav se tudi pri nas soočamo s podobnimi težavami pri uresničevanju poštenega sojenja. Slovensko sodstvo trpi zaradi številnih težav, ki se vlečejo še iz nekdanjega nedemokratičnega režima."

Kot pravi, se pojavljajo številne kršitve temeljnih pravic (tudi ugotovljene z odločbami Ustavnega sodišča) kot je denimo pravica do nepristranskega in neodvisnega sodišča. Sodnike, ki opozarjajo na težave, pa se po drugi strani celo disciplinsko preganja. ... Sodni svet RS še vedno zaseda na zaprtih sejah.

"V slovenskem pravnem redu je zato nujna reforma nadzornih mehanizmov za preprečevanje potencialnih in dejanskih navzkrižij interesov kot tudi, da ljudje, ki nosijo sodniške halje, v celoti ponotranjijo vrednote človekovega dostojanstva, vladavine prava in ustavne demokracije," meni profesor Letnar Černič.


KOMENTAR: Uredništvo
Resnica, ki boli
Precej pomenljivo je, da si zunanjega ministra Logarja ob razkritju spornega pisma nihče ni upal obtožiti, da zavaja oziroma laže. Povsem očitno je, da se tudi njegovi politični nasprotniki zavedajo, da je dregnil v boleče točke slovenskega pravosodnega sistema. Zato skušajo nelagodje prikriti s trditvijo, da se je koalicija zavezala neodpiranju ideoloških tem in da "špeca" Slovenijo v tujini. Reforme pravosodja so ene najtežavnejših v demokratični državi. Pomoč pri njihovem uveljavljanju s strani priznanih institucij je zato vedno dobrodošla.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike