V petek objavljenem prvem delu intervjuja z upokojenim ljubljanskim nadškofom, msgn. dr. Antonom Stresom, smo se pogovarjali o mestu, ki ga ima Cerkev v Sloveniji in izzivih, ki jih Evropi predstavlja sekularizacija.
Osrednji del drugega dela pogovora pa je vloga, ki jo ima Katoliška Cerkev pri vzgoji in izobraževanju otrok in mladih.
Ste rektor Katoliškega inštituta, ki predstavlja prvi korak v smeri katoliške univerze. Kako ocenjujete delo vašega inštituta? Kdo so diplomanti vaše Fakultete za poslovne vede in na katerih družbenih položajih jih lahko zasledimo?
Gre za uresničevanje ene temeljne pravice, svobode izobraževanja. V ustaljenih demokracijah so katoliške univerze in drugi šole normalno dejstvo. Celo v takih državah kot je Francija, ki slovi po svoji sekularizaciji, imamo 20 % šolarjev, ki hodijo v zasebne katoliške šole, v Belgiji in na Nizozemskem čez 60 %.
Inštitut je začasno ime, dokler ne pridemo do univerze v polnem pomenu. Inštitut je zelo pomemben segment pastoralnega delovanja Cerkve. To namreč niso samo župnije. Kot katoličani imamo pravico biti navzoči tudi na področju visokega šolstva. Seveda se srečujemo s podobnimi težavami kot druge katoliške šole. Ker so se slovenske katoliške gimnazije ustanovile v prvem obdobju takoj po demokratizaciji, ko stvari niso bile tako zaostrene do Cerkve, so potem vsaj tri od štirih dobile koncesijo, kar jim lajša delo.
Mi se torej spopadamo z večjimi težavami. V zadnjih letih smo uspeli Fakulteto za poslovne vede spraviti na noge in imamo vse tri stopnje študija: dodiplomski, magistrski in doktorski. Slednji skupaj z Mednarodno katalonsko univerzo v Barceloni.
Kakšni pa so načrti Katoliškega inštituta v prihodnje?
Gremo naprej in imamo v tem času že svojo profesorsko ekipo, mnogi želijo z nami sodelovati, tudi ugledni profesorji. Načrtujemo naslednjo fakulteto, ki pa bo gotovo bolj humanistična, v smislu tega kar potrebujemo za lastne katoliške vrtce, šole… Imamo kar nekaj katoliških ustanov, ki so pomembne, in bi lahko katoliška univerza formirala bodoče profesorje, učitelje, socialne delavce…
Je pa v Sloveniji potrebno upoštevati dejstvo, da nas je samo 2 milijona, kar je lahko ovira. Katoliški inštitut lahko računa na študente v tej populaciji. Če temu dodamo še vse predsodke, ki jih mediji in šola vcepljajo v možgane naše mladine proti Cerkvi in vsemu kar diši po krščanstvu, se seveda soočamo s težavami in ovirami, ki jih druge katoliške univerze po svetu nimajo.
Otrok in starši imajo pravico, da so med vzgojo in izobraževanjem deležni take vzgoje, ki je v skladu z njihovim verskim prepričanjem. To pri nas šolske oblasti brezobzirno teptajo.
Seveda imajo pri vzgoji pomembno vlogo šole. Nedavno ste se odločno izpostavili v kritiki nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Zakaj je šolstvo za Cerkev tako pomembno in kaj bi bilo drugače, če bi denimo v Sloveniji imeli dvajset odstotkov zasebnih-katoliških osnovnih šol in gimnazij?
Gotovo bi bilo drugače. To bi pomenilo, da tisti, ki hodi na katoliško šolo, ni nobena bela vrana. Če je 20 procentov populacije šolane na katoliških šolah, si težko bela vrana. To bi se gotovo poznalo. Normaliziral bi se položaj.
K normalizaciji bi pripomogla tudi uvedba nepristranskega verskega izobraževanja v šolah. Otrok in starši imajo pravico, tudi po Ustavi in Mednarodnih dokumentih, da so med vzgojo in izobraževanjem deležni take vzgoje, ki je v skladu z njihovim verskim prepričanjem. To pri nas šolske oblasti brezobzirno teptajo.
Katere so še pozitivne posledice uvedbe verskega pouka v šole?
Če bi bil v šoli pouk o verah, prostovoljen seveda, bi bili otroci deležni izobraževanja na področju religije. Dobili bi vtis, da je to vedenje, ki ima enako dostojanstvo, kot ga ima matematika, fizika, slovenščina, zgodovina. Da je to vedenje, ki je koristno in potrebno in ima svoje mesto v splošni izobrazbi.
Danes pa dobi otrok občutek, da je verouk nekaj kar tako, kamor te starši naženejo in nima nobenega mesta, vloge in nobene vrednote, saj nikamor ne šteje in ga lahko šolska oblast mirno ignorira in onemogoča s svojimi dodatnimi dejavnostmi. To je ta vtis, ki ga otrok dobi in je krivičen in je tudi v nasprotju z versko svobodo.
Ko smo že ravno pri temi mladih katoliških intelektualcih. V Sloveniji imamo 4 katoliške gimnazije, vi ste rektor Katoliškega inštituta. V dvajsetih letih, odkar imamo katoliške šole, ki so tudi rezultatsko zelo uspešne in med dijaki in straši zelo zaželene, bi pričakovali, da bi se ves ta intelektualni katoliški potencial vidneje zrcalil tudi v slovenski družbi. Vendar kje so vsi ti ljudje? Jih katoliške gimnazije usmerjajo v pokončne kristjane, ki so tudi družbeno kritični in dejavni ali so postali žrtev družbene stigmatizacije okolja, ki ima alergijo na vse kar smatra za Cerkveno?
Nikoli ni en sam razlog. Stigmatizacija je zagotovo pomemben razlog. Ni pa rečeno, da nimamo iz teh šol že nekaj ljudi. V Bruslju je kar nekaj »evrokratov«, ki so nekdanji dijaki naših gimnazij, tudi po drugih državnih službah. Stvar njihove vesti in osebne vere pa je, kako ostajajo zvesti temeljnim krščanskim vrednotam.
Ostali bomo kristjani tako dolgo, dokler bomo vedeli za našo identiteto in se je držali.
Iz terena prihajajo tudi kritike, da so katoliške gimnazije zadale udarec mladinski pastorali v smislu upada aktivnosti mladinskih in študentskih skupin po župnijah. Menite, da je v tem kaj soli in kje sami vidite vzroke za takšne trende?
To ne drži, preprosto zato, ker je takih mladih zelo malo. To je izgovor. Glede na vse možne kandidate mladinske pastorale je to zanemarljiv procent.
Kakšno pa je mesto mladih v katoliški cerkvi? Se mlade usmerja na pot odrasle vere ali s trenutnimi usmeritvami zgolj podaljšuje obdobje »važno, da se imamo fajn« vere?
V sekularizirani družbi bomo preživeli samo z jasno identiteto. To ni samo »imeti se fajn«, ampak točno vedeti kdo je Bog, kdo je Jezus Kristus, kaj nam to sporoča, kaj so značilne posebnosti krščanstva … Da se zavedamo, da biti kristjan pomeni to in to in ne karkoli. In zato je treba oznanjevati in vzgajati v ponosni pripadnosti Jezusu Kristusu. Vsako omalovaževanje naše identitete je ubijalsko, je samomorilsko. Bolje jih je imeti manj, ki so zato tam, ker vedo, kdo so, kot pa veliko, ki pridejo samo zato, ker se »imajo fajn«. Končno pa se to dvoje tudi ne izključuje.
Kot normalno sprejemamo, da se je pri sporazumevanju v slovenščini potrebno držati slovenske slovnice. Kot normalno sprejemamo, da pač ne moreš biti Slovenec in govoriti spakedrano ali igrati šah, pa se ne držati pravil igre. Kup stvari je v življenju, ki zahtevajo spoštovanje pravil, npr. vožnja po cesti. Tako tudi ni vsaka stvar združljiva s krščanstvom, ni vsak način življenja v redu. Ostali bomo kristjani tako dolgo, dokler bomo vedeli za našo identiteto in se je držali. Tako kot bomo samo tako ostali Evropejci, Slovenci.
Bog verjame v nas, da je v nas še veliko lepega, dobrega, ki ga še moramo uresničiti in to je sporočilo za postni čas.
Vstopili smo v Veliki teden, ko končujemo post in se veselimo Kristusovega vstajenja. Papež Frančišek je omenil, da s(m)o nekateri kristjani vse življenje postni kristjani. Je slovenska Cerkev občestvo velikonočnih ali postnih Kristjanov?
Teh stvari ne kaže postavljati vsako zase. V postnem času žalostna drža in posipanje s pepelom in smiljenje samemu sebi, ker ne pijem alkohola ali pa ker v petkih ne jem mesa, na veliko noč pa nažiranje. To nima nič opraviti s krščanstvom.
Postni čas je čas spreobrnjenja. Tudi to je del vesele novice. Jezus pa pravi, da se lahko spremeni vsak, tudi pocestnice in oderuhi se lahko spreobrnejo. Zato, ker je v njih še toliko dobrega, ki ga niso uspeli uresničiti. Spreobrnjenje je »šansa«, je priložnost, ki jo Bog daje, da nismo zacementirani, zabetonirani v svojo (slabo) preteklost, ampak nam Bog vedno daje možnost nečesa novega, možnost »vstajenja«.
Voščilo za bralce Domovine ob bližajočih velikonočnih praznikih?
Na neki železniški postaji je bil grafit: »Ali ti verjameš v Boga? Tudi če ne, on verjame vate.« Bog verjame v nas, da je v nas še veliko lepega, dobrega, ki ga še moramo uresničiti in to je sporočilo za postni čas.
Zato je tudi post čas vedrine ob veri, da je pozitivno močnejše od negativnega, ki ga bridko doživljamo. Tudi v postnem času smo velikonočni kristjani, ker vemo, da je življenje močnejše kot smrt, da je ljubezen močnejša kot sovraštvo, da je Božje odpuščanje večje od človeških zločinov, skratka, da je Bog »večji kot naše srce«.
Tako se post prevesi v velikonočni praznik, ko se ta vera in zaupanje še posebej razžarita, okrepita in zavriskata v veselo alelujo. Tako alelujo želim bralkam in bralcem Domovine tudi za letošnje praznike Gospodovega vstajenja.
Kaj pa v muslimanski družbi, ki jo želi izdelati lažni papež, ki ne verjame niti v pekel?
No jaz ne verjamem v nebesa, pekel bodo pa že izdelali tisti, za katere papež pravi da jih moramo sprejeti.
Manipulacija se nadaljuje … zanikanje nima tolikšne medijske moči.
Papež ni rekel, da pekel ne obstaja
http://radio.ognjisce.si/sl/200/svet/26764/
Gospod dr. Anton Stres,
če bi imeli tako miselnost še predno ste postali škof …
Gospod dr. Anton Stres,
če bi imeli tako miselnost še predno ste postali škof …
in če bi imeli tako miselnost tudi ko ste se šli “ekonomijo”
Profesor Stres se osredotoca predvsem na krscanstvu sovrazne sile zunaj Cerkve.
Ampak za Cerkev so bolj rusilne notranje deviacije.
Kaj se dogaja v Cerkvi?
Nekateri hocejo katolistvo “posodobiti”, tako da zdruzujejo nezdruzljivo: krscanstvo in marksizem (Kocbek, Grmic), krscanstvo in darwinizem, krscanstvo in sodobni postmodernizem vkljucno z njegovo obsedenostjo s spolnostjo in “teorijo spola” ….
Ravno v teh dneh je v ZDA izbruhnil skandal, ko se je razvedelo, da na katoliskem kolidzu, ki ga vodijo jezuiti poucuje dodiplomske studente Novo zavezo profesor, ki je o Jezusu zapisal neizrekljivo.
Vodstvo sole profesorja zagovarja v imenu intelektualne svobode in ga ocitno ne bo odpustilo …..
Glej:
Breitbart
Profesor at Holy Cross College says Jesus was a drag king ….
Preberite si komentarje.
Ja, Antikrist je zelo, zelo nevaren.
Naslov clanka je:
Holy Cross Theology Professor says Jesus was a “drag king” with “queer desires”
Gospodu nadškofu dr. Tonetu Stresu in vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike.
Gospod Stres je zelo naiven glede mohamedanstva. Pridigajo nasilno ideologijo in , če le imajo priliko nasilje tudi izvajajo. Židje in kristjani so za njih drugorazredna bitja, ki jih je treba uničiti………našo civilizacijo zaničujejo in ne skrivajo svojih ciljev, da jo bodo uničili. Cerkev oziroma njeni predstavniki se delajo, kot, da je islam vera v dobrega boga in hote spregledujejo, da so njihovi teksti polni sovraštva in zaničevanja do drugače mislečih in drugače verujočih. Kaj bo, če bo še Cerkev izdala civilizacijo, ki jo je sama ustvarila? Anglikanci so že klonili in Anglija postaja,kot Švedska , kalifat.
Slovanska duša ni Germanska duša. Slovanka duša lahko ko ne zmore več postane čudna in če ima za sabo skupino enako mislečih gre na vse ali nič. Takrat skupina Slovanov neha ubogati ukaze nadrejenih… Nemci, Švedi, Angleži, so pa Germani, ki bolj ubogajo svoje nadrejene.
Nisem pristaš nobene stranke, glede RKC in ostalih verstev pa imam zaradi posiljevanja s pretežkimi nauki v otroštvu s strani cerkve, jasno stališče. Kar se tega tiče, spoštujem svobodno voljo ljudi, bi pa morala biti vsaka vera zasebna stvar in kot ustanova strogo ločena od države. RKC se pogosto obnaša povsem nasprotno, kot je učil Kristus. Ko vidim vse te škrlatne maškarade, se sprašujem, kje sta ponižnost in skromnost? Bog tega ne potrebuje. Roko na srce, RKC ima najbolj dodelan marketing mix, po drugi strani pa se ob vseh razkritih nečednostih v lastnih vrstah kot klop drži nekaterih že zdavnaj preživetih naukov.
Navajam morda že smešen primer, star le tri desetletja, ki pa veliko pove. Kolegica se je po dvajsetletnem peklu odločila za ločitev in seveda je še pred končanim postopkom tudi grešila. Ko je duhovniku v spovednici zaupala greh, kot je povsem človeški spolni odnos, jo je grobo ozmerjal, ji pred nosom jezno zaloputnil vratca spovednice in ji ni dal odveze. Kako je danes s temi grehi, nisem več na tekočem, vem le, da je bil ali pa je še, vsak spolni odnos izven zakona greh, in je služil le izdelavi otrok. In kaj sledi:
“Krscanstvo in sodobni postmodernizem vkljucno z njegovo obsedenostjo s spolnostjo in “teorijo spola”, kot pravi ljubinica, sta nezdružliva. Dodajam, da vsaka skrajnost rodi skrajnost, ki je le posledica porušenega ravnovesja.
Na enem izmed tv kanalov pravkar potekajo dokumentarne oddaje o inkviziciji. RKC je ob teh omembah zelo užaljena in nam očita nestrpnost. Verstva, ki se širijo z ognjem in mečem, ne prinašajo boga, temveč hudiča! Strah in groza inkvizicije sta nezavedno zapisana v naš DNK in obstaja sicer znanstveno nepotrjena domneva, da tudi izvor depresije.
Slovanska ljudstva smo že imela svoja božanstva, ki so jih s silo zatrli. Tako so nam z ognjem in mečem “uvozili” krščanstvo kot edino pravo vero, z množičnim priseljevanjem zdaj prihaja islam. Da bo vera močna, zahtevajo čimveč otrok, zemlja pa poka po šivih. Čas bo pokazal, ali se je človek, (kot najbolj pokvarjeno in invazivno bitje na tem planetu), iz zgodovine kaj naučil ali bo v imenu svojega boga ali le v imenu lastne svobodne volje, dalje ubijal lastno vrsto?!
“Razmisljanje” vaskega ateista.
Najprej sem nameravala napisati dolg odgovor. Ampak nima smisla.
Ne morem mimo, da se ne spomnim silnega bogatstva ki ga poseduje cerkev.
Lele, res ne vem od kod vam spomin na silno bogastvo Cerkve? Dajte no kaj več povedati o tem.
Frančiškani imajo frančiškansko cerkev na prešercu. Je to bogastvo? En sam strošek. Lele, predlagajte, da jo podremo, pa bo po vašem brez “bogastva”.
Te dni smo brali o francoskem policistu, ki se je ob terorističnem napadu ponudil za talca namesto neke žene in bil ubit. Bil je kristjan. Ali si, spoštovani državljan, kdaj slišal za Maksimilijana Kolbeja? Ali za Edith Stein? Bila sta kristjana. Kaj pa mati Terezija? Je ona pomagala ubogim “z ognjem in mečem”? Pa ne samo ona. Še veliko jih je, ki svoje življenje v Kristusovem imenu posvetijo delu za druge oz. so to počeli v preteklosti, v vsej zgodovini krščanstva. Mnogo izobraženih ljudi je bilo med njimi.
Človek je lahko pokvarjeno bitje, lahko pa je tudi dobro in ljubeče bitje. Sama sem na svoji poti srečala veliko teh zadnjih.
Sicer boš pa moral, spoštovani državljan, še marsikaj prebrati o zgodovini krščanstva. Za preganjanje kristjanov si že slišal kdaj? Ali pa to, da je bilo krščanstvo na našem teritoriju prisotno že davno pred naselitvijo Slovanov? Veš, kdo je bil Viktorin Ptujski? Tudi svojo teorijo širjenja krščanstva med Slovane “z ognjem in mečem” boš moral še malo nadgraditi. Ne bodi preveč pameten, vse življenje se učimo.
Razmišljajočemu človeku vera daje odgovor glede smisla življenja, katero pa ni samo pesem, ampak tudi trpljenje. Posebej krščanska vera, ki spoštuje svobodo človeka, tako kot jo spoštuje tudi Bog. Mi je pa žal, če zaradi slabih izkušenj v otroštvu tega ne razumeš. Ampak brez nič ni nič, tudi na tem področju je potrebno nadgraditi svoje znanje. In presojati obe plati.
Lele – kot strokovnjak za ugotavljanje bogastva, ti svetijem – POGLEJ KDO JE OBOGATEL z “bankomatom” Ljubljanske banke. Boš videl, da med njimi ni CERKVE. Boš pa tam sigorno našet tvoje “tovaroše”. Banke so CERKVI nastavile past, s krediti. Mariborska Škofija je obnavljala Betnavo s krediti, Toda, ko so Banke sesule Tovšakovo, ki je bila izvajalec, je posledično padla težava tudi na Škofijo. Toda če bi banke reprogramirale KREDITE, bi se finančno pozitivno izšlo tudi za Mariborsko Škofijo. Vendar banke tega Škofiji niso hotele narediti. Jankoviču pa se lahko reprogramira – in celo odpiše. Tega se Cerkvi ni naredilo. Cerkveni dostojanstveniki si niso napolnili žepov, kot so si jih razni POLITIČNI veljaki. Zato je blatenje Cerkve glede finančnega poloma neopravičeno. Največjo krivdo nosijo BANKE.
Državljan – do cerkve si zelo črnogled. Živeti po nauku Cerkve je težko – vendar dolgoročno gledano, ti to prinaša srečo. Če živiš po veri, ti je zagotovljen (poleg nebes), nek notranji mir. Pokojni duhovnik – profesor Črnilogar je dejal, da tudi če Kristusa ne bi bilo, bi bilo dobro, da bi si ga izmislili, ker bi potem lažje živeli, saj je vera velika OPORA za človeka.
Jaz poznam veliko DOBRIH DUHOVNIKOV. Seveda se najdejo tudi drugačni, vendar so v manjšini. Krivično je, da bi vse duhovnike obsojali. Jaz sem jim hvaležna za njihovo požrtvovalno delo.
Vsem želim veselo Veliko noč !
tisoči hetarjev gozdov,Bled, zvonovi,porno tv,pa da vas ne dolgočasim še z bolj pikantnostmi.Lep praznik.
Ljubinica, Helena, Kraševka in vam podobnim v pojasnilo – nisem vaški ateist, sem klasični “odpadnik od RKC”, ki je glede cerkve, ki govori o preživetju v sekularizirani družbi, samo izrazil svoje splošno mnenje, a je očitno nekomu stopil na rep.
Učiti človeka splošno znanih podatkov, ki ga obenem še ne poznaš, o vas veliko pove, še posebno na tako velik krščanski praznik. Tipično pranje možganov. Da ne govorim, spoštovana kraševka, o vašem receptu za srečo. Za dosego notranjega miru je več poti, a v vseh treh komentarjih ga ni zaznati. Zaznam pa tipično slovensko naravo, (žensko ihto, če svoje ne uveljavi), ki pa škoduje predvsem nam samim. Če bi dosegle notranji mir, se spravile same s seboj in bogom, te dni ne bi visele na forumih in druge učile tega, česar same ne znate. Za razliko od vas nisem nestrpen, imejte svojega boga, ki vam obljublja nebesa, drugače mislečim pa pustite izražati mnenja.
Pa kaj, naslednja spoved bo očistila vse. Mi pa nobena ni dala odgovora, kako cerkveni dostojanstveniki, ki so s pedofilnskimi nagnjenji uničili toliko nedolžnih dušic, danes obravnavajo “spolne” grehe? Svetujem vam, da se vsaj danes obrnete vase ter sebi in svojim najbližjim pričarate lep praznični dan. Pa srečno!
Ah, spoštovani Državljan, umiri se. V svojem prispevku sem te zgolj opozorila še na drugo plat medalje o krščanstvu – zmotno sem mislila, da je ne poznaš. Torej oprosti, če sem ti s tem “stopila na rep”. Bi mi bilo pa všeč, če bi svoje nasvete najprej pri sebi uporabljal. Predvsem glede tega, da bi pustil drugače mislečim izražati svoja mnenja. In nikar se ne zgražaj, če te dni včasih pokukam na net. Saj ti tudi, ane?
Kako pa cerkveni dostojanstveniki (ki bodo nekoč za svoja dejanja nekomu morali odgovor dati) gledajo na “spolne grehe”, pa vsaj mene nič ne zanima. Jaz živim svoje žensko življenje tako, kot mi narekuje moja vest.
Želim ti mir in vse dobro!
Moje osebno spoznanje o smoternosti verovanja v boga.
Neglede na vseobsegajoča dognanja in spoznanja o bogu in verovanju vanj sem na svoja pozna leta prišel do zaključkov, v katere sem vsak dan bolj prepričan.
Moja rosna mladost je preživeta v skromni v boga verujoči kmečki družini.
Enkat sem nekje zapisal, da je ženska, žena in mati glava družine in, kot pravijo, podpira tri vogale pri hiši.
Tako je bilo tudi pri nas.
Verovanje v boga je bilo na prvem nestu. Bil sem krščen, dobil prvo obhajilo, bil birman in sem cerkveno poročen.
Poleg obveznega verouka v osnovnošolskih letih sem moral tudi vsako nedeljo in vsak cekveni praznik v cekev k Sveti maši.
Odkrito povem, da je moja mati nekoliko pretiravala, zato sem v kasnejših letih postal skoraj da nevernik. nisem obiskoval cerva in se udeleževal vseh Svetih maš in obredov.
Sem pa kljub vzemu ostal z svojo družino zvest tradicionalnim cerkvenim obredom. Tako sem šel k sveti maši po trikrat na leto: Božič, Cvetna nedelja in Velika noč.
In kaj so moje ugotovitve na starost.
Velikonočni dogodek je nekaj, kar močno odraža stanje človekove sreče in zadovoljstva.
Kot sem že omenil, je bilo pri nas doma močno prosotno verovanje v boga in vseh običajev v zvezi s tem.
Jaz sem se v mladosti cerkvenih praznikov vedno veselil. Takrat nam ni bilo potrebno delati, šli smo v cerkev, poslušali župnikove pridige in po vrnitvi domov smo se vedno počutili, kot da imamo oprane svoje duše. Bilo nam je lepo. Mati je pripravilo bogato kosilo, pred katerim smo zmolili Oče naš in potem uživali v hrani brez vsake slabe volje in kreganja.
Kaj pa danes, recimo za Veliko noč. Nismo šli k sveti maši, ker smo to včeraj pravili z obredom žegnanja velikonočnih jedi. Spravimo se k pojedini za bogato obloženo mizo in planemo po dobritah, brez da bi pri tem zmolili zahvalo Bogu za dobrote. Namesto molitve se začnemo obkladati s tem, kako kdo je, kdo si je umil roke pred obrokom, katero jajce je žegnano in katero je lepše barve in katere bomo pusti za naslednje dni. Ko živčni pogovor predide v prepir, zapustimo napol pojedene dobrote in se umaknomo vsak v svoj kotiček.
Takšna je sedanja realnost v boga verujoče družine.
O ljuba moja mati, kako si znala poskrbeti za nas in za Boga. Pomolili smo, se lepo najedli in napili, brez da bi kdo koga zmerjal.
Potem smo vklopili radio in poslušali dugo plat krščanstva ” Še pomnite tovcariši”. Jaz sem nekako enako verjel tistemu, kar je župnik povedal pri Sveti maši kot tistemu, ki je pripovedoval partizanske spomine. Oče je tudi poslušal, vendar z malo manj navdušenja. Komentiral ni kaj dosti, saj se je bal vaških “aktivistov”.
Moja mati pa je svojo modrost usmerila v molitev rožnega venca in ni kaj dosti dala na komipropagando,
Danes na stara leta ugotavljam, da je župnik pri nedeljskih maša vendarle povedal nekaj, kar velja še danes. Dočim, “Še pomnite tovariši” pa se je sesulo v prah in pepel. Ostali so neprijetni spomini in zlagana zgodovina.
Želim si, da b se povrnilo tisto, zjutraj k maši, spoved, obhajilo, molitev, skupni zajterk in ljubeča družina v okviru dobre matere.
Moj sin je študiral na Poslovi fakulteti Katoliškega inštituta. Končal je prvo bolonjsko stopnjo. Drugo bolonjsko stopnjo je nadaljeval na Ekonomski fakulteti, ker takrat na Poslovni fakulteti ni bilo mogoče nadaljevati študija.
Razlika med privatno katoliško in državno fakulteto je v šolnini in kvaliteti študija. Kvaliteta študija na Poslovni fakulteti je bila neprimerno višja v primerjavi z Ekonomsko fakulteto. Edino šolnina je bila na privatni šoli visoka, kar smo nekako sprejeli, saj smo videli, da je sin zelo zadovoljen na Katoliškem inštitutu. Omogočeno pa mu je bilo primerno bivanje v študentskem domu Vincencij. Obveščen sem, da je Katoliški inštitut znižal šolnino. Najbrž so inštitutu skočili na pomoč donatorji.
JOŽEF, tako otroštvo, kot si ga opisal ti, sem ga imela tudi jaz. Kot mati sem se trudila, da sem svoje izkušnje prenesla na sinove.
Meni cerkveni obredi obogatijo praznike. Petje na koru je čudovito, tam sem že od najstniških let kot dekle in po poroki kot mati in žena že vrsto let. Tudi petje samo, mi napolni dušo z veseljem. Mislim, da je za vse udeležence maše dobrodošlo. Kdor ni preveč veren, mogoče doživlja verske obrede, kot KONCERT, ki ga ni potrebno plačevati.
Ne da bi agitirala, ampak z dobrimi nameni povabim, da se udeležijo včasih teh obredov tudi ATEISTI, Mogoče bodo potem vse skupaj bolj razumeli.
Državljan, spoštijem tvojo svobodo, toda pridi včasih k maši in se boš obogatil s slovensko kulturo. Procent pedofilov, ki se nahajajo med ljudmi, pa strogo obsojam – pa naj si bodo to učitelji, zdravniki, trenerji ali pa verski dostojanstveniki. Take naj se prijavi in sodišče naj jim dodeli kazen. Sicer pa so to zame “invalidi”, ki poleg zapora potrebujejo tudi zdravljenje.
Duhovnike, ki jih poznam, pa lahko samo pohvalim. Spoštujem njihovo požrtvovalno delo za dobrobit slovenskega NARODA.
Lepo napisano.
Oba dela intervjuja sta zelo dobra. Malo refleksije pa vseeno ne škodi. Predvsem bi duhovniki in škofi morali bolj pogumno res govoriti nauke Cerkve in ne nekaj po svoje, nekaj poženščeno, flower-power zadevo. En škof Grmič je bil že dovolj, ne potrebujemo novih. Potrebujemo škofe Vovke, duhovnike Terčelje.
Komentator Friderik je lepo povedal: če se bo katolištvo uklanjalo kot protestantizem, ga ne bo več. Rešitev je v katolištvu, zvestobi Rimu in Jezusovi Cerkvi in ne nekemu posnemanju protestantov, ki so praktično na Zahodu passe. To velja tudi za slabo RDG kopiranje melodij in zanemarjanje velike zakladnice cerkvene glasbe na Slovenskem. Kot tudi glede sprostitve liturgičnih pravil in raznih ‘Happy Happy’ maš. Tu se morajo globoko zamisliti vsi, tudi katoliške družine, ki očitno svojega vzgojnega poslanstva ne opravljajo.
“Rešitev je v katolištvu”
niti pod razno
“zvestobi Rimu”
zakaj že?
” Jezusovi Cerkvi”
rkc ni bila in nikoli ne bo “Jezusova”.. je samo duhovščina, ki polaga besede v “Jezusova” usta, kaj vse bi ta tip hotel, želel.. in balbabalab..
“tudi katoliške družine, ki očitno svojega vzgojnega poslanstva ne opravljajo.”
in s prstom spet kažemo grešnike.. te katiliške druzine, ki ne sproducirajo novih vplačnikov v bogato malho RKCja.. le kako si to dovolijo..