Direktor vrhunskega visokotehnološkega podjetja BIA Separations dr. Aleš Štrancar je v drugem delu intervjuja med drugim spregovoril o odnosu slovenske politike do podjetništva, aktualni politični situaciji v Sloveniji, njegovem pogledu na medije, medijsko kampanjo proti Zavodu Iskreni in o tem, kako v Sloveniji uspeti.
Veljate za pionirje, na svojem področju ste v svetovnem vrhu – kje vi izpopolnjujete svoje znanje?
Vsakodnevno ob stikih s kupci, spremljanju strokovne literature, zapisov v poslovnem svetu na našem področju. V podjetju imamo ‘chief scientific officerja’ (direktor razvoja), ki je še 10 let starejši, še desetkrat bolj izkušen kot jaz, ki smo ga »uvozili« iz ZDA. Predvsem pa se izpopolnjujem pri delu z našimi zaposlenimi, ki vsak dan kaj novega odkrijejo. Tako da se praktično vsak dan izpopolnjujem nekje 10-12 ur na dan.
Od slabih izkušenj z državo, ki so skoraj potopile vaše podjetje, ne delate več projektov z državo. Kako ob tem gledate na odnos slovenske politike do podjetništva? Kako se ta razlikuje ob spreminjanju vlad?
Mislim, da kakšnih bistvenih razlik glede podjetništva v zadnjih 20 letih ni. Vsako leto je slabše, predvsem kar se tiče vseh birokratskih ovir in papirjev, ki jih je potrebno izpolnjevati. Še huje kot podjetnike pa država uničuje kmete. Podjetniki imamo vsaj možnost, da v glavnem izvažamo, vsaj nekateri. Tisti, ki v glavnem izvažamo, tukaj, razen tistih običajnih stvari, niti nimamo toliko problemov.
Na dolgi rok se vse stvari, ki ne temeljijo na sposobnosti in poštenem delu, sesujejo.
Odnos do podjetnikov in kmetov se s spremembo vlad bistveno ne spreminja, vsakič gre na slabše. Mislim, da je politika zgolj pesek v oči vsem nam. Da se tam nekaj dogaja, da bolj, kot se stvari spreminjajo na slabo, bolj se politiki med sabo na zunaj kregajo in so si nasprotni. V zakulisju pa delijo plen. In vsi mi tukaj se potem pustimo na limanice ideologijam in kaj pa vem čemu … za ali proti. Dejansko pa se zadaj tisti, ki vodijo celotno igro, veselo smejejo in dalje delajo tako, kot so delali zadnjih 25, 30 let, pravzaprav na 50 let podlage, s tem, da si vsako leto še bolj prisvajajo stvari, ki jim ne pripadajo.
Ko ste se tega že dotaknili … Premier Janša govori o globoki državi, na drugi strani levi politiki in mediji pravijo, da ta ne obstaja. Kakšne pa so vaše izkušnje, kaj bi bila to »globoka država«, kako deluje, ste kdaj ob njo trčili sami?
Gotovo je tukaj ostanek aparata iz bivšega sistema, ki sloni na politično-gospodarskih povezavah. Je izjemno močan. Najbolj se čuti pri paradržavnih podjetjih, obvladuje tudi večino medijev in svoje kontrole ne bo kar tako izpustil iz rok. Edino zdravilo za to je čim več podjetij, ki bodo v glavnem izvažala, torej bodo neodvisna od nezdrave notranje gospodarske in politične konkurence, predvsem pa od birokratskega aparata, ki ne funkcionira, ker so stvari tako zapletene, da se zakoni med seboj tepejo in se s tem omogoča tudi elitizem določenih pravnih oz. odvetniških skupin, da lahko ribarijo v kalnem.
Kdor bo v podjetju delal po levičarski etiki in morali, bo prej ali slej v bankrotu.
Mislim, da bo enostavno treba počakati še 10-20 let, da se to sesuje. Na dolgi rok se vse stvari, ki ne temeljijo na sposobnosti in poštenem delu, sesujejo. Seveda bo pa slovenski narod, tako kot je že do sedaj plačeval ceno, to plačeval tudi v prihodnosti. Mogoče se bo potem slovenski narod zavedel, da si je sam vsega tega kriv, ker se pusti deliti, farbati, predvsem pa zato, ker sam ne razmisli, kaj je pomembno, kaj prinaša dolgoročno stabilnost, ampak skuša ta sistem tudi sam izkoristiti.
Potrebujemo tudi močno desno-sredinsko stranko. Pri nas so vse stranke levičarske, vključno z NSi in SDS. Ukvarjajo se z delitvijo denarja, ki ga Bruselj veselo tiska. Imamo pa tudi nekaj skrajno fašisto-komunističnih strank, ki razen prodajanja skrajno bolne ideologije ne znajo prav nič drugega.
Veliko ljudem še vedno več pomeni, da dobijo košček z mize, kot to, da bi pri mizi sedeli. A mislim, da je to stvar dozorevanja ljudi in bo mlada generacija ob boljši povezavi s svetom dojela, da se ideološke teme z gospodarskimi ne mešajo. Ideološke teme so stvari ideologij, etike, morale, gospodarstvo pa temelji na svojih principih, kjer sta zopet potrebni etika in morala. Ne more podjetnik delati po »levičarski« morali in pričakovati, da bo imel »desničarske rezultate«. To ne gre. Kdor bo v podjetju delal po levičarski etiki in morali, bo prej ali slej v bankrotu.
Kako gledate na zadnje politične igre s poskusi zamenjave oblasti in na politično situacijo v Sloveniji na splošno?
Vsaka vlada mora imeti pravico, da nekaj naredi in se potem to graja, ne pa da se jo napade z vsemi topovi še preden začne vladati. V enem normalnem svetu ima vsaka vlada prvič, nekaj časa mir, 100 dni, kar je bilo tudi v Sloveniji nekako nepisano pravilo, in drugič, vlado se odstavlja zaradi dela, ne pa zaradi ideoloških preferenc. Za mene so vsi, ki hočejo to vlado na vsak način sesuti, kriminalci, trop sestradanih volkov. Politiki in novinarji, ki imajo vsaj minimalno osebno integriteto, tega ne bi počenjali.
Medijska kampanja proti Zavodu Iskreni je za zavod odlična promocija in verjamem, da jo bo zavod odlično vnovčil ter naslednjič za svoje kakovostno delovanje od države še bistveno več iztržil.
Kot neodvisen podjetnik ste tako številnim trn v peti, ker vas ne obvladajo, pa tudi, ker podpirate projekte, ki niso v skladu z mainstream mislijo sodobnega časa, kot je podpora delu za družine, pro-life delovanju – čutite kakšne pritiske?
Vsa ta negodovanja in nasprotovanja so mi v čast. V življenju so vedno tudi pritiski. Temu primerno se bomo morali vsakič odločiti – ali bomo delali po svojih etičnih in moralnih normah ali bomo podlegli pritiskom in s tem postali sužnji. Podleganje pritiskom nekoga, ki ti z nečem grozi, npr. da ti bo odvzel posel, neupravičeno zahteval denar nazaj od projekta, … pristanek na tako igro je za mene že sam po sebi korupcija. Temu primerno jaz na vse te pritiske gledam kot na poskuse, da me spravijo v korupcijski posel.
Na korupcijo pa ne pristajam, ker je v vsej tisočletni zgodovini gospodarstva znano, da korupcijski sistemi nikoli ne preživijo, ampak se prej ali slej sesujejo sami vase. In večina ljudi se sploh ne zaveda, da postajajo sužnji zelo prefinjenih politik, ki prihajajo s strani velefinančnih centrov s sedeži v davčnih oazah. Facebook in podobne »plaforme«, razni »resničnostni šovi«, »influencerji«, televizija … so s poneumljanjem ljudi glavna orodja za doseganje tega cilja. Resnična svoboda temelji na zdravi kmečki pameti, pika.
Kako gledate na medijsko kampanjo proti Zavodu Iskreni?
Medijska kampanja proti Zavodu Iskreni je za zavod odlična promocija in verjamem, da jo bo zavod odlično vnovčil ter naslednjič za svoje kakovostno delovanje od države še bistveno več iztržil.
Kakšno vlogo ima pri vašem delu vera?
Moje glavno vodilo je moje osebno razumevanje dobrega in zla. Sem kristjan in verjamem v dobro ter tudi na podlagi moje osebne izkušnje trdim, da dobro vedno zmaga. Je pa to povezano dostikrat z zelo veliko trpljenja, ki lahko traja tudi desetletja. Na koncu pa ugotoviš, da je bilo to trpljenje najboljša življenjska naložba.
Ne bom pa pristal na tako imenovane verske nauke, ki so si jih izmislili neki lokalni pomembneži in jih skušajo uveljavljati. Bom rekel: »Po njih dejanjih jih boste spoznali«. Sveto pismo je precej jasno, tam so stvari, ki o vseh stvareh povedo več kot dovolj in mislim, da je to tisto, kar je, kar se mene tiče, najbolj pomembno. Temu poskušam slediti po svojem osebnem razumevanju.
Veljate za domoljuba. Kaj so po vaši oceni tri največje spremembe, ki jih potrebuje Slovenija?
Najprej to, da znamo ceniti svoj narod in svoj rod, da se zavemo svojega doma. Če domovino izgubiš, je ne boš nikoli več dobil. Če hočeš svojo domovino obdržati, moraš zanjo tudi nekaj narediti. Torej ne samo od domovine nekaj pričakovati, ampak predvsem za domovino nekaj narediti. Tudi na splošno v družbi; vsak od nas mora družbi najprej nekaj dati, šele potem pričakovati, da bo nekaj dobil, na vseh nivojih.
Sicer sem pa zaveden Slovenec, še bolj zaveden Primorec in upam, da bo slovenski človek spoznal, da je eden najbolj inteligentnih in delovnih na svetu in da ima bistvene prednosti pred marsikaterim drugim narodom – pa ne da karkoli slabega mislim o drugih narodih. In da se enkrat zave vseh svojih sposobnosti in jih začne uporabljati v pozitivni smeri, za ustvarjalnost in pomoč drugemu.
Precej stika imate z njimi – kakšne so vaše izkušnje z različnimi slovenskimi mediji?
Pred 30 leti je bil The New York Times neodvisen, danes mislim, da ni več, ampak za njim stojijo velefinančne multinacionalke, katerih cilj je denar in proti katerim je Bill Gates revež. Te prodirajo tudi k nam, že od leta 1941.
V Sloveniji je predhodna oblast, ki ima še vedno v rokah večino gospodarstva in paragospodarstva, v prednosti. Preko njih prihaja denar, ki ga ti velecentri zahtevajo, in temu primerno so tudi mediji pokorjeni oz. pod vplivom politike in dejanj teh centrov. V zgodovini sta z roko v roki s temi velefinančnimi centri vedno šli ekstremna levica in ekstremna desnica, kar je bil način, kako so ti centri poskušali odtujiti sredstva in premoženje delovnim in sposobnim ljudem. Velekapitalski centri v raznih zgodovinskih trenutkih pripeljejo na oblast tudi nekatere dobesedno bolne ljudi. Od Lenina, Stalina do Hitlerja.
Znano je, kdo je pripeljal Lenina iz Švice v Rusijo in financiral revolucijo. Tukaj je večni boj dobrega in zlega in danes ni nič drugače. Naj se vsak medij vpraša, komu služi – služi velekapitalu in laži ali ljudem, ki se trudijo in skušajo biti učinkoviti, delovni, pošteni. Mislim, da je slika zelo jasna.
Imate pet otrok in delate od zgodnjega jutra do poznega večera – kako usklajujete delo in družino?
Imam odlično ženo.
Vsak od nas mora družbi najprej nekaj dati, šele potem pričakovati, da bo nekaj dobil, na vseh nivojih.
Ste dokaz, da se v Sloveniji da uspeti, o sodobnem času govorite o času velikih priložnosti, a kljub temu iz Slovenije letno odhaja na tisoče mladih. Kako bi po vaši oceni ti mladi lahko svoj potencial izkoristili v Sloveniji?
Edino tako, da se odločijo, da bodo ostali v Sloveniji in skušali tukaj nekaj narediti. Pred 30 leti sem imel cilj, da bom dokazal, da se tudi v Sloveniji da uspeti. Trajalo je 30 let, a dokazal sem. Upam, da bo to spodbudilo vsaj nekaj mladih, da bodo raje ostali tukaj. Tukaj nima nobena država nič. Lahko je neka ovira, ampak ljudje, ki verjamejo v svoj cilj, lahko vse naredijo. Dokler so meje odprte, je tudi tukaj možno vse, če bi pa meje zopet zaprli, potem pa najbrž tudi mene ne bi bilo več tukaj.
Slovenija je pravzaprav še vedno raj na Zemlji v primerjavi z večino drugih držav. Zrak in narava, tudi hrana, da o vinu ne govorim … so tukaj daleč najboljši. Ne vem, zakaj bi se moral seliti nekam drugam. To je moja domovina.
Je pa res; če je moj edini cilj, da bom dobil maksimalno plačo, potem te v Sloveniji ni, ampak ko bom pa začel računati, koliko moram pri tej maksimalni plači porabiti, potem se pa stvari začnejo obračati drugače. Eno je, koliko dobiš, drugo pa, koliko ti ostane. In v Sloveniji ti precej ostane, kljub temu, da nimaš super plače. Če greš pa v Švico, kjer moraš samo za stanovanje plačati 7.000 evrov na mesec, je pa to drugačna muzika.
G. Štrancar je pameten človek, zanimivo razmišlja in odgovarja !
TODA: kamor na spletu pogledam ZUNAJ Slovenije povsod ogromno o virusu, o novih sevih, o ostrejšem zapiranju držav, o cepljenju, o problemih s cepivom, ki ga je premalo itd. pri nas o tem daleč največ odlični portal SIOL ki ga ureja g. Jančič !!
Kaj pa protiljudska in protislovenska RTV ?
A ti kaj o tem ? Ne, oni nabijajo kretenske teme, o Svizu, Rogu, o KULU, samo zamegljevanje realnosti ! In kdor to bere , RTV splet, pa desetine podobnih zmazkov, je pač POPREČEN “SLOVENEC”- hudoben, butast, prezira znanje in poštenje, prezira vrednote in ima v glavi :
DOKLER ŽIVIM DELAM KAR MI PAŠE, NA RAČUN DRUGIH ČE JE MOGOČE. KO UMREM ME BRIGA KAJ ZAPUŠČAM, ITAK JE KONEC…
In imamo SLO stvarnost !
In vlada naj ureja državo z najmanj 40 % takih idiotov !
“Bom rekel: »Po njih dejanjih jih boste spoznali«. Sveto pismo je precej jasno, tam so stvari, ki o vseh stvareh povedo več kot dovolj in mislim, da je to tisto, kar je, kar se mene tiče, najbolj pomembno.”
Ko bi po otipljivih – dejanjih – merili vrednost in učinkovitost prvakov strank in drugih državnikov ter politikov tudi naši samooklicani politični analitiki in medijski dreserji javnega mnenja, se ne bi moglo zgoditi, da bi za politika meseca razglasili nekega teflonsko neuničljivega in vztrajnega političnega luzerja samo zaradi tega, ker je prelomil besedo o begu iz politike in se pustil zvabiti nazaj na čelo neke obskurne parlamentarne stranke z gigantsko osebno ambicijo, da pred upokojitvijo doseže celo fotelj, varnostnike in druge mamljive privilegije predsednika vlade.
Ko bi – po dejanjih – vrednotili aktualno stvarnost okoli nas profesionalno svobodni, neodvisni, distancirani in resnicoljubni medijski uredniki in novinarji, se ne bi tedne in mesece ukvarjali z domnevno koruptivnimi rezinami pršuta in kozarci vina, ampak bi se vprašali, kdo je podpisoval posojilne pogodbe brez kritja in osebno botroval milijardam, ki niso končale v abstraktni “bančni luknji”, ampak na varnih zasebnih računih bančnih parazitov in kriminalcev.
Ko bi po otipljivih – dejanjih – delili pohvale, priznanja in zaslužene dodatke k plačam najbolj marljivih in najbolj strokovno prodornih ljudi na fronti obrambe zdravja in življenj državljanov RS, si ne bi dovolili zlorab statističnih podatkov o umrlih v času epidemije ter sovražnega aktivistično tendencioznega “plakatnega” poenostavljanja kompleksnih kriznih razmer – za zdravnike in negovalno osebje ter za bolnike v vseh slovenskih zdravstvenih ustanovah oz. enotah.
Tega intervjuja ne bi šel brat, če ne bi bil nanj opozorjen preko twitterja. Opozorjen sem bil, da je en stavek iz intervjuja vzel Janšev bilten “Demokracija”.
Če gospod Štrancar resnično misli, da smo vsi, ki ne podpiramo sedanje vlade, kriminalci, potem je bolje, da zapre firmo in vrne doktorat. Ker mene je strah živeti v državi, kjer se tiste, ki se ne lizunimo na strani vlade, etiketira kot zločince. In kaj bo naslednji korak? Nas bodo prišli aretirat, nas bodo odpeljali v kakšen lager?
To je izjava, ki bi se jo še France Popit sramoval!
Razen če je seveda Janšev medij, ki očitno obožuje take izjave, to nalašč iztrgal iz konteksta.
Oh, Marko P! Ali imaš kakšen tehten razlog, da ne podpiraš te vlade?
Samo ne tistega o diktaturi, pogromu nad mediji, krivdi za covid in podobno, kar kokodakajo Mesec, Fajonka, Šarec in druščina! Ker za tovrstne trditve ni dokazov. No, da vidimo!
P.S.: da pa en Marko ukazuje g. Štrancarju, naj vrne doktorat – no, to je pa višek pameti! Ker doktorat g. Štrancarja je s področja biotehnologije, kar nima veze s politiko. Bo šlo z razumevanjem? Podjetje tudi ni imelo nobene veze z dnevno politiko – itak ga je pa prodal.
Gospa Helena, znam misliti s svojo glavo, zato mi ni treba pripisovati ponavljanja za prvaki strank levice. Ne vem, a vi vsakega, ki misli drugače, na tak način podcenjujete?
Sam imam za seboj že dovolj izkušenj, niti en dan nisem bil zaposlen v javnem sektorju, vsak evro sem si moral trdo prigarati, plačevati davke in pravočasno plačevati vse obveznosti. Zato me tudi tako moti izjava o kriminalcih.
Preberite še enkrat:
“Kako gledate na zadnje politične igre s poskusi zamenjave oblasti in na politično situacijo v Sloveniji na splošno?
Vsaka vlada mora imeti pravico, da nekaj naredi in se potem to graja, ne pa da se jo napade z vsemi topovi še preden začne vladati. V enem normalnem svetu ima vsaka vlada prvič, nekaj časa mir, 100 dni, kar je bilo tudi v Sloveniji nekako nepisano pravilo, in drugič, vlado se odstavlja zaradi dela, ne pa zaradi ideoloških preferenc. Za mene so vsi, ki hočejo to vlado na vsak način sesuti, kriminalci, trop sestradanih volkov. Politiki in novinarji, ki imajo vsaj minimalno osebno integriteto, tega ne bi počenjali.”
Zadnja dva odstavka je citirala Demokracije za “izjavo dneva”. Ne izključujem možnosti, da gospod Štrancar ni tako grdo mislil in da mu je malo “ušlo”, janševiki pa so ta dva stavka iztrgali iz konteksta in ga nato izpostavili kot grešnega kozla. To je pa že skrajno svinjsko početje.
Marko P, kje to piše? A ni tako, da si kriminalec, umazana žival in drhal, če podpiraš to vlado oz. ne podpiraš levičarjev?
Gospod Marko – in neka izjava je za vas kredibilen razlog, da od vrhunskega strokovnjaka n kemičnem in mikrobiološkem področju (ne na političnem!) zahtevate nič manj kot to, da vrne doktorat? Ste se zamislili nad svojo izjavo?
In še zmeraj niste napisali nobenega kredibilnega razloga, zakaj se vam zdi ta vlada slaba. Seveda imate pravico, da ji nasprotujete, ampak da boste prepričljivi, morate to svojo pravico podpreti z argumenti.
Nič vam ne pripisujem, kot ste me napačno razumeli. Samo povedala sem, da tisto, kar brbrajo “Kulovci”, je zame zgolj plehko čenčanje in me ne prepriča. Nikjer pa nisem napisala, da ga podpirate tudi vi.
In za konec: kaj od tistega, kar je povedal g. Štrancar in ste citirali, ni res? Tudi po mojem prepričanju se vlado odstavlja zaradi dela, ne zaradi ideologije. Predvsem pa se to počne na volitvah – kjer se volivce prepriča z dobrimi predlogi za izboljšanje življenja VSEH državljank in državljanov. In se potem z resnim delom ti predlogi tudi udejanjijo. G Štrancar pa verjetno malo pozna sistem v ozadju, zato je govoril o kriminalcih. Sem prepričana, da s tem ni mislil navadnih državljanov.
Vrhunski intervju. Ljudem se mora pustiti večji delež njihovega denarja, davke bistveno znižati na bolj pravično raven in na ta način se bodo dolgoročno stvari uredile same od sebe. Tudi dr. Štrancar navsezadnje dokazuje, da je pri nas ogromno ljudi z znanji, sposobnih ljudi, ljudi, ki v širnem svetu znajo zaslužiti in preživeti. Problem pa je seveda ta t.i. kulturna nadstavba, ki se je v Sloveniji razpasla v obliki NVO-jev, ki so trdno odločene, da bodo dobile svoj obilni delež, ki jim ”pripada”. V tem leži vsa razlika med razvojnim uspehom in neuspehom Slovenije. Saj to ni raketna znanost.
Dr- Štrancar je zelo dobro zadel jedro problema, kdo nam v resnici vlada, velekapital namreč.
Kot pravilno načenja problem ROKC je to možno, ker nam niti politiki in še manj mediji ne povedo, da ta velekapital nehote vzdržujemo sami in sicer z vplačili davkov in provizij bančnim in drugim finačnim ustanovam. Gre za sistemski problem vse večje centralizacije zbiranja in upravljanja z javnim denarjem, kot tudi centralizacije finančnih inštitucij, kar neposredno z predpisi in ukrepi podpira tudi EU vse v korist velekapitala.
V Evropi so le tri demokracije, ki jim je uspelo vpeljati političnim in finančnim elitam nesutrezen model upravljanja z javnim denarjem. To so Begija (zaradi konfederacije med Valonci in Flamci so bili politiki pozorni kako se denar zbira in deli) Danci kot posledico davčnega upora Jutlandskih kmetov, ki so zahtevali da 50% javnega denarja ostane v deželi Jutland, ter Ferskih otokov in Grenlandije, ki kljub majhnosti cca 50.000 prebivalvcev uživajo popolno finačno avtonomijo in Švice kjer pa so se zgodovinsko občine povezale najprej v kantone in nato kantoni v Švicarsko konfederacijo. In zato že ob ustanovitve uveljavile princip 1/3 občinam, 1/3 kantonom in 1/3 konferedracija. (Zarazumevnje pri nas gre sedaj med 8 do 10% občinam vse ostalo pa državi. Tudi po predlogu pokrajinske zagonodaje v javni razpravi lahko pričakujemo, da bodo sicer pokrajine dobile še cca 10%, država Slovenije bo tako še vedno med najbolj finačno centraliziranimi državami.
To som dežele kjer z večino denarja upravljajo tisti, ki so ga ustvarili, zato je davčni sistem tako racionalen, da je najmanj izmikanja plačilu davkov, posledično pa so ti zato lahko precej nižji kot pri nas, kjer so najbolj uspešna podjetja že po petih letih samostojne države prenesla plačevanje davkov v tujino, zato moramo tisti ki smo ostali plačevati toliko več. Javna poraba skozi model javnega (državnega) lastništva se še kar povečuje in posledično rastejo davki in posledično vse več davčnih zavezancev beži iz Slovenije..
Peter – Odlično! Občine res dobijo premajhen delež, če upoštevamo, da so volivcu najbližja raven oblasti. Iz tega vidika so občine že sedaj med najbolj učinkovitim delom državne uprave, saj z majhnimi sredstvi delajo čudeže torej so izjemno učinkovite pri svojem delu.
Težave je, ker veliko porabnikov javnega denarja ne čuti odgovornosti za ta sredstva nekaj pokazati, doseči zastavljene cilje. Pa to navsezadnje ni le na področju NVO-jev – čeprav se to področje zadnje čase kaže kot skorajda najbolj problematično v državi – ampak na področju upravljanja javnih in državnih služb, od zdravstva, šolstva, agencij ter tudi do področja vodenja investicijskih državnih projektov. Spomnimo se načina izbira izvajalcev gradbenih in investicijskih del po načelu najmanjša cena pa naj stane kar hoče, nato pa plačevanje ”nepredvidenih” aneksov, ki so nastali kot posledica ”napačno” ocenjenih stroškov projekta.