Dr. Aleš Štrancar: V dobi, ko bedaki govorijo, pametni pa molčijo, mi pred oči prihaja prispodoba o Babilonskem stolpu

Dr. Aleš Štrancar (vir foto: podjetniski-portal.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Doktor biotehnologije Aleš Štrancar je oče petih otrok, zaveden Primorec in Slovenec, kristjan in direktor uspešnega biotehnološkega podjetja Bia Separations, ki ga je nedavno kupil nemški farmacevtski velikan Sartorius Stedim Biotech. BIA je eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svojem področju na svetu, ki sodeluje tudi v postopkih proizvodnje cepiv proti covidu-19.

Ob začetku cepljenja proti covidu-19 v Sloveniji smo se tako v prvem delu intervjuja z njim pogovarjali o cepivih proti covidu-19, etičnih zadržkih pri cepljenju, o tem, ali se bo cepil sam, pa tudi o prihodnosti zdravljenja rakavih obolenj in številnih drugih bolezni ter o prodaji BIA-e Separations, od katere bi lahko veliko imeli tudi Slovenci - pa ni bilo tako.


Koronakriza je vam na nek način prinesla večje možnosti za razvoj podjetja, več dela, tudi širjenje in zaposlovanje, povezani ste z več podjetji, ki razvijajo cepiva proti covidu-19. Kako je oz. bo na vaše podjetje vplivalo veliko povpraševanje po cepivu?

Covid kriza v tem trenutku ni najbolj na naši strani, ker je večina bolnišnic po svetu, kjer so se opravljale klinične študije novih zdravil, delno ali v celoti zaprta. S tega stališča nam prodaja pada. Je pa po drugi strani res, da smo dobili nekaj covid projektov, za katere računam, da nam bodo to tehtnico zopet obrnili v plus. Na srednji rok vseeno mislim, da bo covid kriza obvladana in bo šla rast podjetja po načrtu eksponentno navzgor.

Kako kot strokovnjak na tem področju odgovarjate tistim, ki so do cepiva skeptični – pa naj gre za pomisleke, da smo ljudje sedaj »poskusni zajčki« za novo vrsto cepiv ali pa etične pomisleke kristjanov?

Mislim, da je pravilno, da se vsi sprašujemo o kvaliteti in učinkovitosti proizvodov. Po drugi strani pa moramo zaupati strokovnjakom. Kdo ve več, tisti, ki 30 let študira in deluje na področju ali »influencer«, ki ne obvlada osnov biokemije? Smo v dobi, ko bedaki govorijo, pametni pa molčijo oz. so utišani. Pred oči mi prihaja prispodoba o Babilonskem stolpu.

Kdor pozna osnove proizvodnje zdravil, ve, da pri tem sodeluje stotisoče zaposlenih in bi bilo dodajanje čipov v cepiva takoj opaženo in bi šlo v javnost. Ko govorimo o stotisočih je zaupnost nemogoče držati pod kontrolo, razen v državah z diktaturo.

Del cepiv sloni na novi tehnologiji, t.i. mRNA, ki pa je že v testiranjih kar nekaj let, skoraj desetletje, in se je testirala v kliničnih fazah 1 in 2, torej na ljudeh, večinoma rakavih bolnikih. Torej ta tehnologija ni nekaj neznanega. Znanja v biologiji, biokemiji gredo naprej in temu primerno napredujejo tudi možnosti razvoja novih učinkovin. Gre za normalen razvoj, je pa res, da je covid situacija razvoj teh cepiv pospešila.

Druga vrsta cepiv, kjer pa ne gre za najnovejšo tehnologijo, sloni na virusnih delcih oz. virusom podobnih delcih, angl. »Virus-like particles« (VLP), ki se proizvajajo v celičnih linijah. Te celične linije so različne. Nekatere so opičjega izvora, druge račjega, so pa tudi take, ki izvirajo iz človeških celic. Tukaj gotovo pridemo do moralno-etičnih vprašanj. Zato moramo pogledati tudi v izvor teh celic.

Ene od teh celic, gre za HEK celice, ki so bile izolirane l. 1972 in so se na medijih (gojiščih za celice) pomnožile. Te celice splavljenega dojenčka so bile uporabljene, da so se namnožile nove  celice. In od tam naprej se vedno uporabljajo te reproducirane celice, ki se jih danes proizvaja milijarde in milijarde. Vse te nove celice zarodka nosijo le dedni zapis celic zarodka.

O izvoru celic sem bral in piše, da je bil to spontano splavljen dojenček. V tem izvoru je tudi zame slika zamegljena, torej kaj pomeni ta spontani splav; je bilo pri njem kaj neetičnega, nemoralnega ali je bil dojenček tako ali tako že mrtev ali skoraj mrtev. Če je bilo tako, potem ne vidim kakšnega problema, ker niso nikogar ubili, nikogar namerno prizadeli, da bi prišli do cepiva. Če je pa ta zarodek nastal s ciljem, da se to naredi, potem je pa to za mene absolutno nedopustno.
Mislim, da je pravilno, da se vsi sprašujemo o kvaliteti in učinkovitosti proizvodov. Po drugi strani pa moramo zaupati strokovnjakom.

To pomeni, da se vi ne bi cepili s cepivom AstraZeneca, ki smo ga v EU naročili v velikih količinah in naj bi bilo kmalu na voljo tudi pri nas, v katerem je uporabljena ta HEK celična linija?

Glede na to, da v tem trenutku ni nobenih indicev, da je bil ta zarodek spočet s tem ciljem, se tega cepiva ne bi branil. Če bi pa kakorkoli prišlo do informacije, da je bil ta dojenček spočet s tem ciljem in tudi potem splavljen s tem ciljem, potem tega cepiva ne bi vzel.

To je etični vidik, obstaja pa še strokovni vidik: Če imam na voljo cepiva na osnovi mRNA tehnologije, potem bom raje vzel to cepivo kot VLP cepiva. mRNA tehnologija vseeno omogoča manj stranskih učinkov kot jih virusni oz. virusu podobni delci, ki jih je treba delati v celicah. Celice so naravni ekosistem, ki se spreminja, tudi proizvodnja je bolj neponovljiva. V primeru mRNA gre bolj za sintezno kemijo oz. biokemijo in te stvari lažje kontroliramo, prav tako ponovljivost, pa tudi proizvedemo le tisti ključen protein, ki povzroči imunsko reakcijo.

Pri VLP cepivih moramo VLP-je dostaviti v organizem in zagotoviti, da spodbudijo imunski odziv. Celotna pot od pridobitve cepiva do tega, da to spodbudi imunski odziv, je pri mRNA cepivih lažja, hitrejša in tudi bolj ponovljiva.

Vi ste že dejali, da so največji problem nekaterih trenutnih cepiv morebitne nečistoče – gre prav za področje, s katerim se ukvarja vaše podjetje. Katera cepiva bi v zvezi s tem priporočali in katera veljajo za tista z več nečistočami, katerih vpliv se lahko kaže šele čez leta?

Komentar na konkretna cepiva zelo težko dajem, ker bi za to najprej moral vsa ta cepiva dobiti v laboratorij, v dovolj veliki količini, da jih analiziramo. Ker konkretnih podatkov nimam, ne morem dati nobenega konkretnega odgovora.

Nas pa delo s temi učinkovinami uči in izkušnje nam pravijo, da so velike razlike med cepivi v količini nečistoč. In če govorimo o cepivih, premalo poudarjamo kvaliteto cepiv. Vemo, ko se cepimo proti gripi, nas morajo vprašati, če smo alergični na kurja jajca. Če smo, nas ne smejo cepiti. Tudi pri drugih cepivih poznamo stranske učinke. Ali so vsi ti stranski učinki res posledica cepiva ali je slučajno prišlo do več faktorjev skupaj in je bilo cepivo zgolj eden od faktorjev, je področje, kjer imata znanost in industrija še precej dela. Torej, da se skuša bolj ovrednotiti cepiva tudi na podlagi potencialnih stranskih učinkov. Po vseh letih uporabe nekaterih cepiv mislim, da bi tudi stroka morala imeti več odgovorov, zakaj je določeno cepivo bolj ali manj varno.

Zgolj aktivna učinkovina, ki je v cepivu, navadno ni nevarna. Večina nevarnosti prihaja iz nečistot v cepivu. Torej, če bi to cepivo bolj očistili, bi bila nevarnost stranskih učinkov bistveno manjša. Ko govorim o tem, mislim, da bi namesto sto ljudi z nekim stranskim učinkom videli verjetno enega ali dva, kar je vseeno ogromna razlika, sploh če pridemo tudi do teorij, da nekatera cepiva povzročijo precej hude reakcije in nekateri otroci dejansko zbolijo na način, da postanejo hromi. Kar nekaj takih in drugačnih stranski učinkov cepiv lahko zasledimo v literaturi, a ti stranski učinki se izražajo pri relativno zelo majhnemu številu ljudi.

A v času pandemije je potrebno razmišljati tudi o alternativah – torej, ali se bomo cepili in nekako to pandemijo zajezili ali pa bomo imeli kaos. Ko se zelo hitro poruši ravnotežje v svetovni populaciji, se to ne odraža samo na manjšem številu ljudi na svetu, ampak v vseh segmentih. Lahko sklenemo, da bomo brez cepljenja pustili 10 odstotkov ljudi umreti, ampak to lahko pripelje do številnih uničujočih posledic. Zgodovina nas uči, da ko ni bilo na voljo teh cepiv, so se dogajali pravi masakri, tako gospodarski kot množična umrljivost.
Lahko sklenemo, da bomo brez cepljenja pustili 10 odstotkov ljudi umreti, ampak to lahko pripelje do številnih uničujočih posledic.

Da skleneva razpravo o cepivih – se nameravate cepiti proti covidu-19?

Če se jaz ne bom cepil, potem je brez pomena, da tukaj pridigam o cepljenju, tako da se bom cepil in to čimprej.

V svojem novoletnem voščilu ste zapisali, da s potrditvijo uporabe genske terapije vstopamo v revolucijo na področju biofarmacije, ki bo v naslednjih dveh desetletjih omogočala zdravljenje večine bolezni od raka, slepote, gluhote, hemofilije, do sladkornih in srčnih bolezni. Kako pri tem sodeluje Bia Separations? Lahko poveste več o tem preboju?

Tukaj smo vedno le v vlogi nekoga, ki razvija proizvodne postopke čiščenja teh novih generacij zdravilnih učinkovin, ki jim ne moremo reči zdravila, saj opravljajo korektivno funkcijo v našem organizmu.

Največja razlika z biološkimi zdravili je, da biološko zdravilo proizvaja protein, ki v organizmu manjka in ga potem dodajamo v organizem. To je relativno neučinkovito pa tudi več stranskih učinkov ima. Naloga genske terapije je, da proizvede in izolira gen ter najde način, kako ta gen spraviti v tiste celice organizma, ki proizvajajo potrebni/manjkajoči protein.

Če pogledamo mišično distrofijo, je pravzaprav edini način, da ta protein, ki manjka pri rasti mišic, naredimo v celicah človeka. Torej, tega proteina ni mogoče dodajati, ampak ga je treba dejansko v organizmu proizvesti. Določene proteine je namreč skoraj nemogoče spraviti na tisto mesto v organizmu, kjer jih potrebujemo.

Potem je pa še drugi del, ki je pa tudi narejen z gensko terapijo, in sicer da proizvedemo učinkovino, ponavadi protein, ki je sovražen rakavim celicam in uničuje selektivno samo rakave celice. Glede na to, da se sedaj že dobro pozna veliko vrst raka in njihove lastnosti, lahko ustvarimo učinkovine, ki bodo te rakave celice uničevale. To substanco oz. njeno sintezo omogočimo v rakavem in samo v rakavem tkivu, na način, da dovajamo v organizem učinkovino na podlagi genske terapije. Te genske terapije so na podlagi plazmidne DNA tehnologije ali mRNA tehnologije. V preteklosti se je uporabljala predvsem plazmidna DNA, ampak pri samih proizvodnjah v organizmu so  molekule mRNA še bolj učinkovite, tako da imamo že v okviru same genske terapije različne faze. mRNA je še korak naprej v učinkovitosti. In če ob napredku diagnostike znamo bolezen diagnosticirati in znamo najti način, kako rakave celice uničiti, potem pravzaprav ni ovir.

Prepričan sem, da bomo, ko bomo to znali rešiti, imeli že neke druge bolezni, o katerih danes še nič ne vemo in bodo posledica vedno bolj onesnaženega okolja, nezdrave hrane in načina življenja. Dela na tem področju nikoli ne bo zmanjkalo.

Ko govorimo o genski terapiji, pa neznanje lahko zopet pomeša pojme. Zato bom jasen, genska terapija ni, in nima nič s kloniranjem organizmov.

BIA Separations je bila oktobra prodana nemškemu podjetju Sartorius za 360 milijonov evrov ter nadaljnja izplačila glede na uspešnost poslovanja v naslednjih petih letih. Kolikšna je po vaši oceni celotna vrednost posla, (če recimo primerjamo s prodajo Leka in podobnih podjetij) in v kaj bo vložen ta denar? 

Pogodbe in drugih podrobnosti ne smem komentirati. Sama vrednost, ki je v javnosti, sem videl, da je povzročila velika presenečenja, tudi nerazumevanja, zakaj taka vrednost.

Kupci so iskali tehnologijo, ki ima strateški pomen na dolgi rok. Znano je, da naši produkti, ko so enkrat v fazi proizvodnje določenega zdravila, cepiva, so potem v tem projektu naslednjih 20, 30 let. Edini »problem«, ki ga imamo potem je, da uspemo narediti dovolj teh produktov. Res traja 10 do 20 let, da pridemo v take projekte, ampak potem smo na dolgi rok notri. Seveda kupci podjetja kupujejo tudi in predvsem to vrednost, torej, kakšen promet na podlagi današnjih projektov prinaša podjetje v prihodnje. Tukaj je bila glavna vrednost podjetja. Torej niso bili patenti, ampak je bila dejansko strateška tehnologija, ki ima določene projekte praktično zaklenjene za 20, 30 let.

Seveda sta pri vsem tem pomembna tudi način in strategija prodaje, ki smo jo opravili po vseh standardih in tudi zaradi tega dosegli vrednost, ki podjetju pripada. Pravzaprav se ne čudim toliko nad vrednostjo našega podjetja, bolj se čudim zelo nizkim vrednostim prodaje drugih slovenskih podjetij. Načini prodaje, izpleni pri prodajah in znanje pri prodaji slovenskih podjetij, že prodanih, pa tudi tistih, ki se sedaj prodajajo, enostavno niso na profesionalnem nivoju.
Vsekakor ima Slovenija sama precej potenciala in tudi dovolj kadrov, ki so dobri, delovni, ki znajo. Pravzaprav potrebujejo samo pametno vodenje in dostop do kapitala, ki jih osvobodi vse birokracije, ki jo nalagata Bruselj in Ljubljana.

Med drugim ste zapisali, da ste zagnali tudi nova podjetja, ki po svojem potencialu daleč presegajo potencial podjetja BIA Separations. S čim se še ukvarjate, lahko o tem poveste kaj več?

Pri tej prodaji smo navezali stike z zelo velikim številom investitorjev. V procesu prodaje je bilo približno 35 različnih kandidatov, od globalnih podjetij do velikih privatnih investitorjev, ki obračajo milijarde. Glede na to, da je v tem trenutku na svetu bistveno več denarja kot je projektov, denar čaka, ne kroži, kot bi moral. Odločili smo se, da bomo te stike ohranili.

Po drugi strani je tudi skupina ljudi, ki je bila udeležena v tem podjetju, nekaj zaslužila in poskuša del tega denarja spraviti v nove projekte. In tudi tukaj poznamo kar nekaj tehnologij in znamo kar dobro oceniti njihov potencial. Gre za visoko tvegane tehnologije, ki pa stojijo na realnih temeljih. Imamo nekaj projektov, ki imajo še večji potencial kot naše podjetje. V nekatera od teh podjetij bomo skušali pripeljati kapital drugih investitorjev ali pa bo v investiranju mladih novih skupin, ki imajo še bolj prebojne tehnologije kot je naša, sodelovala ta skupina, ki je s prodajo BIA-e Separations naredila dober posel. V tem trenutku je še prezgodaj govoriti o imenih in tehnologijah, ampak nekje v drugi polovici leta bo verjetno kakšna stvar že znana in javna.

Vsekakor ima Slovenija sama precej potenciala in tudi dovolj kadrov, ki so dobri, delovni, ki znajo. Pravzaprav potrebujejo samo pametno vodenje in dostop do kapitala, ki jih osvobodi vse birokracije, ki jo nalagata Bruselj in Ljubljana in potem mislim, da bo teh projektov še bistveno več. Najbolj pomemben pri tem je ciljna usmerjenost ljudi, ki delajo raziskave in njihov odklop od neumnih razpisnih pogojev in birokratskih zahtev.

Prodaja BIA-e Separations je odnesla dva člana uprave in nadzornika v SDH, po tem ko je bilo jasno, da bi od prodaje tudi Slovenija lahko veliko imela, pa so državni delež v Bii na hitro predčasno prodali. Kako to komentirate?

Mislim, da sem celo nekje zapisal, da je to greh. Počasi bi se morali davkoplačevalci začeti spraševati, kdo so glavni krivci za tako veliko trošenje davkoplačevalskega denarja. Korupcija in kraja sta postali slovenski nacionalni hobi. In mogoče bi odkrili, da niso nujno del tega samo politiki, ampak je to birokratski aparat, ki je narasel čez vse možne meje.

Da ima poslanec trikrat nižjo plačo kot direktor tiskovne agencije, to so anomalije. Podobno je tukaj; odletela sta dva, ki sta bila politično nastavljena, ampak problem ostaja. Problem so ljudje, ki so to izpeljali. Ne verjamem, da sta ta dva, ki sta odletela, o tej zadevi kaj dosti vedela. Če pa sta,  sta vedela samo tisto, kaj so jima servirali zaposleni na tej agenciji. Ti so vedeli o tem poslu vse; in kaj se prodaja, koliko je potencialnih kupcev in kakšna je številka, pod katero se firma ne bo prodajala. Kljub temu so naredili pogodbo, kot so jo.

Nadaljujte z branjem 2. dela intervjuje z dr. Štrancarjem o njegovih pogledih na današnjo Slovenijo, družbo in politiko, o poskusih rušenja desnosredinske vlade, pa o njegovih krščanskih vrednotah, domoljubju ... TUKAJ
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike