Dovolj je čakanja, obljub in ustanavljanja delovnih skupin. Prihaja kmečki protest v Ljubljani

Predstavniki kmetijskih organizacij so v izjavi za javnost razkrili podrobnosti o napovedanem protestu 19. marca in obrazložili prioritetne protestne zahteve. Protest se bo zgodil, če vlada ne bo izpolnila protestnih zahtev do 15. marca do 15. ure. Protest se bo začel ob 10. uri, zbirali se bodo na Trgu republike, nato sledi vožnja po prestolnici. Trajal bo predvidoma do 14. ure. Pričakujejo okoli 2.000 traktorjev.

»Razumeli smo, da so bile za Slovenijo zaradi poplav posebne razmere, ki so terjale preusmeritev aktivnosti v pomoč sočloveku, kjer smo tudi sami aktivno sodelovali. Razumeti smo morali, da zaradi menjave vodstva resornega ministra nimamo pravega sogovornika za izvedbo pogovorov in iskanje rešitev. Sedaj pa je dovolj čakanja in obljub ter dovolj odgovorov v smislu ustanavljanja delovnih skupin,« pravijo predstavniki kmetov.

Veliki protest v Ljubljani

Protest slovenskih kmetov bo (če vlada ne bo izpolnila protestnih zahtev) potekal v torek, 19. 3., ob 10. uri v Ljubljani, kamor se bodo pripeljali kmetje s traktorji. Predvideno je, da se bodo zapeljali pred poslopja posameznih ministrstev in pred Trg republike. »Kljub naporom Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za naravne vire in prostor in ostalih nismo zadovoljni s pogajanji, saj niso obrodila sadov«, je povedal Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Kmete je pozval, naj protest izvedejo mirno in kulturno.

»Mi smo odprti za pogajanja. Pričakujemo, da bomo do petka dosegli določene napredke pri naših zahtevah. Od vlade je torej odvisno, ali protest bo,« je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič. Odpovedati oz. zamrzniti so ga pripravljeni, če bodo izpolnjene vse njihove ključne zahteve oz. če bo nedorečena ostala le kakšna zahteva in bodo potrebovali dodaten čas za dogovor. Ta teden, pravi Žveglič, imajo še štiri sestanke s predstavniki pristojnih ministrstev: »Predstavniki kmetijstva se moramo vedno pogovarjati z vladno stranjo in z njo tudi sklepati sporazume, pa tudi protestirati, če je potrebno. Ne smemo si pa dopustiti, da bi prišlo do političnih obmetavanj na plečih kmetov.«  

Prva zahteva je izključitev izplačil za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) iz obdavčitve. Na območjih OMD je 45.000 kmetij, od tega 10.000 mladih kmetij, gre pa za 338.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kmetje, ki pridelujejo hrano na težje pridelovalnih pogojih, imajo izredno visoke stroške, ki jih izračun katastrskega dohodka ne vključuje. V prvi vrsti opravljajo okoljsko funkcijo in si s temi plačili pokrivajo samo del stroškov. Janez Beja, predsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, je dejal: »Vsa leta to ni bilo obdavčeno, sedaj je ta vlada to obdavčila. Gre za veliko kmetij, ki obdelujejo strme kmetije, in tukaj ni dohodka, ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo mlade ohraniti na teh površinah.«

Zahteve kmetov

Zahteve so povzeli v naslednjih točkah: izključitev OMD izplačil iz obdavčitve, umeščanje in izgradnja vodne infrastrukture ter kmetijska dejavnost, sprememba Uredbe o pravilih pogojenosti, dostopnost in dovolj sredstev za kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe, zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja, redna in takojšnja izplačila ukrepov SKP – na raven preteklega obdobja, znižanje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

Irena Ule, predsednica Zveza kmetic Slovenije, je opozorila, da se zaradi kmetom nerazumljivih ukrepov slabša tudi socialni položaj na kmetijah, kajti stanje obdavčitve in omejevanje pridelave sigurno poslabšujeta ekonomski položaj kmeta: »To vpliva tudi na socialne transferje, ki so za mlade na podeželju zelo pomembni.«

Zahtevo po umeščanju in izgradnji vodne infrastrukture je predstavil Roman Žveglič. Dejal je, da kmetje ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom in gradnji vodnih zadrževalnikov, v izogib izgubi kakovostne kmetijske zemlje pa mora biti njihovo načrtovanje in umeščanje v sodelovanju s kmetijsko stroko in kmeti. »Se je treba s tresočo roko vključevati pri gradnji suhih vodnih zadrževalnikov, na območjih, kjer bi izgubili ogromno količino najboljše kmetijske zemlje«, je povedal in dodal, da v teh dnevih glede tega potekajo intenzivni pogovori z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, Direkcijo za vode in župani vpletenih občin.

Prioritetna zahteva so tudi redna in takojšnja izplačila ukrepov evropske Skupne kmetijske politike (SKP). Anja Kastelic, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je za nedopustno označila dejstvo, da smo sredi meseca marca in določene kmetije še vedno niso prejele izplačil, vezanih na zbirno vlogo, ki jim predstavljajo zagonska sredstva za začetek proizvodne sezone. »S tem, ko tega na kmetijah ni, se tudi izjemno zvišuje tveganje, da bo proizvodna kapaciteta naših kmetij padla«, je poudarila.

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je predstavil zahtevo po dostopnosti sredstev za kmetijsko-okoljske podnebne zahteve: »Kmetje so z investicijami pristopili k tem ukrepom, zato ne moremo sprejeti, da denarja ni dovolj. Zahtevamo dovolj denarja za celo strateško obdobje in možnost pristopa novih kmetij.«