Dolgotrajni oskrbi vlada odvzela 78 milijonov evrov, a še bolj skrbi morebiten zamik uveljavitve

SDS je vložila dovolj podpisov za referendum, ki bo v primeru uspeha odblokiral Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo Cigler Kraljevo ministrstvo (foto: Twitter)
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je ena od držav, ki področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega, a je vlada Janeza Janše začela z izvajanjem ukrepov, ki bi to področje vendarle dokončno uredili.

A zapletati se je začelo z nastopom nove vlade, ko je koalicija zamaknila začetek uveljavitve zakona za eno leto. Vlada pa je tudi iz proračuna iz postavke za dolgotrajno oskrbo odvzela 78 milijonov evrov, za čemer je računica, da referendum, za katerega je podpise zbrala SDS, ne bo uspešen.

Da pri vsem skupaj ne gre le za eno letni zamik dolgotrajne oskrbe, opozarja nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve, Janez Cigler Kralj, ki opozarja, da lahko traja več let, preden se sedanja koalicija uskladi glede modela dolgotrajne oskrbe, kar bo najbolj prizadelo tiste, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo že danes.

Spomnimo, zakonodajni okvir za dolgotrajno oskrbo je bil urejen z zakonom, ki je bil po več kot 20 letih in več kot 120 različnih predlogih konec leta 2021 končno sprejet.

Golobova vlada je kmalu po svoji prisegi z izgovorom, da je zakon pomanjkljiv, prestavila začetek njegovega izvajanja. Državni zbor je tako julija sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim so datum izvajanja zakona premaknili na 1. januar 2024, vmes pa bi ga spremenili tako, kot mislijo sami.

V opoziciji menijo, da zamik lahko povzroči povsem resno bojazen, da se ukinejo tudi poglavitne rešitve in izgubijo nepovratna sredstva iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov. Prav to naj bi bil razlog, da so v SDS in v NSi zakon, ki ga je pripravilo Cigler Kraljevo ministrstvo, pripravljeni braniti do konca. Za referendum o spremembah zakona so v SDS včeraj vložili v državni zbor več kot 56 tisoč podpisov, kar pomeni, da bomo tudi o tem vprašanju v novembru odločali volivci.

Vse gre skozi, če referendum ne uspe. Kaj pa, če uspe?


Včeraj je na seji odbora za zdravstvo državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc predstavil predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 na področju zdravstva. Prvotni predlog je za področje zdravstva predvideval 523.917.000 evrov, predlog sprememb pa predvideva 927.152.000 evrov, kar pomeni dodatnih 400 milijonov evrov za zdravstvo v prihodnjem letu.

Ob teh skorajda podvojenih številkah pa ni poudaril, da vlada ravno za dolgotrajno oskrbo odvzema ogromen del sredstev oziroma skorajda 78 milijonov evrov. Tako bo namesto 97 milijonov za to področje namenjenih le 18 milijonov sredstev.



Ob to se je obregnila tudi poslanka SDS Jelka Godec, ki je sekretarja vprašala, kako da se to tako zmanjšuje in kaj se bo zgodilo v primeru, da na referendumu volivci zavrnejo spremembe zakona. »Če bi referendumska pobuda uspela, bi se tako zakon moral začeti izvajati v prihodnjem letu, denar pa ni predviden v proračunu,« je dejala poslanka.

Ostrc je poslanki vehementno odgovoril, da ne glede na izid referenduma o dolgotrajni oskrbi s prihodnjim letom brez nje ne bo ostal nihče.

»Kar se tiče dolgotrajne oskrbe, naj povem, da pravice, ki so zapisane, so ustrezne in sredstva, ki so predvidena za dolgotrajno oskrbo so predvsem, zaradi tega, da nihče s 1. januarjem 2023 ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe. Mi imamo v Sloveniji delujočo dolgotrajno oskrbo, ampak seveda je treba ta sistem nadgraditi. Ta sredstva, ki so sedaj, pač, referendum je napovedan in bo. Izid bo tudi, kakršenkoli bo, in dolgotrajna oskrba se bo tudi po 1. 1. 2023 v Sloveniji izvajala, nihče ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe,« je dejal državni sekretar, ki pa ni povedal, od kod bo denar prišel, če na referendumu računico vlade zavrnejo državljani.

Janez Cigler Kralj: S krčenjem sredstev, zamaknitvijo in prenovo lahko traja še leta, preden zares dobimo dolgotrajno oskrbo.


Za izjavo o dogajanju z dolgotrajno oskrbo smo povprašali tudi nekdanjega ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki je bil poleg ministra za zdravje tisti minister, ki se je najbolj zavzemal za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi v času tretje Janševe vlade.

Aktualni predsedniški kandidat NSi opozarja, da na dolgotrajno oskrbo v Sloveniji čakamo že dvajset let, ravno zato je prejšnja vlada ta gordijski vozel presekala z lani sprejetim zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki bi poskrbel za dostojno oskrbo starejših in vseh, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih. »Znižal pa bi tudi plačilo oskrbnine v domovih starejših. Sedanja vlada se je odločila, da ta trud vrže v koš, saj želi izvajanje dolgotrajne oskrbe zamakniti in drastično zmanjšuje proračunska sredstva za dolgotrajno oskrbo v naslednjem letu,« pravi Cigler Kralj, ki ga predvsem straši dejstvo, da namerava vlada ob zamiku še popolnoma prenoviti celoten sistem. S tem pa se pojavlja tudi vprašanje, koliko časa bo za to potrebnega.

»Skrbi me, da zamik ne bo samo enoleten, ker napovedujejo prenovo celotnega sistema. Traja lahko še leta, preden se bo sedanja koalicija uskladila, pripravila nov zakon in bo dolgotrajna oskrba zares zaživela. Ljudje pa že danes potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Vlada bi morala graditi na že narejenem in se raje posvetiti vprašanju višjih oskrbnin, ki grozijo v domovih starejših zaradi dvigov cen energentov, živil in višjih stroškov dela v javnem sektorju,« je prepričan nekdanji minister.

KOMENTAR: Uredništvo
Igrajo se tudi na plečih starostnikov
Bi vladna koalicija lahko mirno nadaljevala z izvajanjem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je po dolgih letih končno uspela sprejeti desnosredinska vlada? Seveda bi lahko. Če ne bi zapadel pod mantro novih oblastnikov, ki gre nekako takole: "Odstraniti je treba vse, kar je počela prejšnja oblast, najsibo dobro ali slabo." Dolgotrajna oskrba še zdaleč ni edino področje, kjer bo postranska škoda takšne politike Golobovih velika in jo bodo plačevali upokojenci. Vzeli so jim že digitalno opismenjevanje in bone, a zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi jih bo prizadela neizmerno bolj. Če seveda ne bodo uveljavili svoje državljanske pravice in na referendumu glasovali proti vladnemu zakonu, ki blokira v času prejšnje vlade sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Vladajoči bodo seveda starostnike skušali na vsak način zmesti, za kaj pri vsej stvari sploh gre. A referendumski rezultat bo pokazal, ali najbrž pregovorno discipliniranih volivcev tokrat morda vendarle preveč ne podcenjujejo in denarja, potrebnega za izvajanje zakona, iz proračuna niso odstranili prenagljeno. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30