Dogajanje v katoliških šolah v Kanadi in priložnosti za zavajajoče zgodbe o množičnih grobiščih

Papež Frančišek se ta teden mudi na obisku v Kanadi. To je prvi obisk papeža v tej deželi po letu 2002, ko jo je ob svetovnem dnevu mladih v Torontu obiskal papež Janez Pavel II.

Kot je že komentatorka Domovine Andreja Barat zapisala v svojem prispevku o “spokornem romanju” papeža v Kanado, ima sam obisk dva glavna cilja. Prvi cilj sta tako vsekakor sprava in ozdravljenje. 

To, da se je v kanadskih šolah, ki sta jih vodili država in Katoliška cerkev, dogajalo ogromno zavržnih dejanj, je dejstvo, a v spodnjem članku pišemo, kako se dogaja tudi, da mediji ugibanja vzamejo za dejstvo in iz tega naredijo zgodbo veliko, preden sploh izvemo, kaj je resnica. 

Papež se namerava v Kanadi srečati z različnimi domorodnimi skupnostmi, prinesel pa jim je tudi uradno opravičilo v imenu Cerkve in molitev za odpuščanje in očiščenje spomina za to, kar so morali v 19. in 20. stoletju pretrpeti deset tisoči staroselskih otrok, ki so bili prisilno vključeni v tako imenovane internate, v katerih bi naj po prevzgoji postali civilizirani državljani in kristjani. 

To asimilacijo je izvajala kanadska vlada v sodelovanju s Katoliško cerkvijo. Otroke so iztrgali staršem in jih vključili v vzgojne ustanove. Otrokom ni bilo dovoljeno govoriti svojega jezika, bili so izpostavljeni fizičnim, psihičnim in spolnim zlorabam. Ocenjujejo, da je v procesu »prevzgoje« nasilno ali zaradi namernega zanemarjanja umrlo več tisoč otrok.

V zadnjih letih se v Kanadi vrstijo najdbe neoznačenih grobišč v neposredni bližini šolskih poslopij (mnoga še vedno služijo šolski dejavnosti), v katerih naj bi bilo na stotine otroških okostij. Zadnja prevzgojna šola je svoja vrata zaprla šele v poznih devetdesetih. A pri tem na portalu The Catholic World Report opozarjajo še na eno dimenzijo problematike, ki pa se je začela ravno v zadnjih letih in na različne raziskovalce omenjenih grobišč meče precej čudno luč.

“Množično grobišče” tudi po letu dni še vedno nedokazano

Tako je pred malce več kot letom dni, 27. maja 2021, odjeknila novica, da so na območju nekdanje šole v kanadski deželi Britanski Kolumbiji odkrili neoznačene grobove s posmrtnimi ostanki domorodnih otrok. Indijanska rezidenčna šola Kamloops, ki je delovala od poznega 19. stoletja do poznih sedemdesetih let 20. stoletja, je bila med šolami, ki jih je sponzorirala kanadska vlada in jih je vodila Katoliška cerkev.

Več kot leto kasneje na mestu Kamloops niso odkrili trupel. Ni jasno, ali grobovi, ki naj bi bili tam odkriti, dejansko obstajajo. Osnova polemike pa je predvsem v tem, kako so bila odkrita domnevna grobišča. Radar je posnel slike, ampak brez izkopa ni jasno, če te slike zares predstavljajo grobove.

Kljub temu, da so rezultati radarskega testiranja označeni s pridržkom, so mediji in politiki takoj objavili zgodbo, da so na mestu nekdanje šole našli množično grobišče. »Ostanki 215 otrok, najdenih v nekdanji rezidenčni šoli Kamloops: First Nation,« se je glasil naslov v časopisu Vancouver Sun. Glavni del zgodbe se je glasil: »A B.C. First Nation je potrdil, da so ostanke 215 otrok, ki so bili učenci indijske šole Kamloops, našli v rezervatu z radarjem, ki prodira do tal.« New York Post je v svojem poročilu o tem, kar je poimenoval “grozljivo odkritje”, domnevno grobišče označil za “množično grobišče”.

Premier Justin Trudeau je v izjavi, ki jo je izdal dan po objavi izsledkov raziskave, dejal: »Novica, da so bili najdeni posmrtni ostanki v nekdanji rezidenčni šoli Kamloops, mi trga srce – to je boleč opomin na temno in sramotno poglavje zgodovino naše države. Mislim na vse, ki jih je ta žalostna novica prizadela. Tukaj smo za vas.”

Mnogi dvomijo v dokaze

Jacques Rouillard, zaslužni profesor na Oddelku za zgodovino na Univerzi v Montrealu je v članku za Dorchester Review že pred enim letom trdil, da v primeru stanovanjske šole Kamloops, radar, ki prodira do tal, lahko malo pove o tem, kaj je dejansko pod zemljo. »S tem, ko vlade in mediji nikoli ne poudarijo, da gre le za ugibanja in da še niso bili najdeni nobeni ostanki, preprosto priznavajo tisto, kar je v resnici teza: tezo o ‘izginotju’ otrok iz katoliških domov,« je zapisal.

“Moramo se nekoliko zaustaviti in reči, da so to ‘verjetni grobovi’, zagotovo gre zaenkrat le za ‘tarče zanimanja’,” je dejala Sarah Beaulieu, antropologinja, ki je naredila začetna testiranja z radarjem.

A mediji v svojih člankih in zaključkih niso bili nič previdni, kar kaže tudi naslednja zgodba. Kmalu po tem, ko je izbruhnila zgodba o “grobišču” na Kamloopsu, je na naslovnice prišla še druga: radar za zaznavanje tal je odkril 751 grobov v indijski rezidenti šoli Marieval v Saskatchewanu.

Mediji so zgodbo spet pograbili, New York Times je celo spet zapisal, da gre za »množično grobišče«, kljub temu, da so voditelji domorodcev jasno povedali, da na mestu Marieval ni množičnega grobišča, ampak neoznačeni grobovi. Na koncu so ugotovili, da so grobove tam odkrili, ker se je tam nahajalo pokopališče, povezano z misijonom Brezmadežnega Srca Marijinega v Marievalu, kjer so župljani pokopavali svoje sorodnike.

Le izkopavanja lahko dajo pravo sliko

Otroci v omenjenih šolah so umirali zaradi številnih razlogov, vključno z boleznijo (ki se je zlahka širila zaradi podhranjenosti in nehigienskih razmer v omenjenih šolah), nesrečami in samomori. Ter morda tudi zaradi drugih zločinov.

Le nadaljnje študije ali izkopavanja bi lahko osvetlili situacijo, kaj se je dogajalo, a ta se zaenkrat, kljub temu, da so radarske slike naredili že pred več kot letom dni, še kar ne dogajajo. S tem pa so na slabšem vsi, sorodniki, če so njihovi otroci zares pokopani na teh mestih, ki so jih odkrili, ter na drugi strani tudi omenjene katoliške šole, kanadska Cerkev in tudi mediji. Slednji, ker zares ne morejo potrditi zgodbe, prvi pa zato, ker upajo, da medijski linč ni upravičen.

12 komentarjev

  1. Mimo teme:
    Papež Frančišek je čedalje obilnejši in težji, skratka debelejši – že mesece pa prihajajo vesti o njegoivih bolečih sklepih, sploh o kolenu…zadeve ne gredo skupaj in ne gre mi v glavo kuga za eni dohtarji ga odelujejo, ki ne dosežejo pri trmastem možakarju, da zbije kile močno navzdol, s čemer bi, gremo stavit kar čte, olajšal telesu /sklepom, da si opomorejo in popravijo…hudo!
    Da je predebelo telo tudi skrajno zakisano in potrebno tetoksacije, niti ne bi razpredali, ampak, tiho pač ne morem bit pri evidentnih neskladnostih in neukrepanjih.
    Bo že kako, kejnede..?

  2. Jaz sem skeptična do vseh zlorab, ki naj bi se dogajale v katoliški cerkvi. Ne trdim, da tega ni bilo, zagotovo pa ne v takem obsegu. Poleg tega se je potrebno postaviti v tisti čas. Oblast, vojska, je te ljudi enostavno pobila. Otroci v teh internatih so imeli vsaj nekaj možnosti preživetja.Seveda ne zagovarjam miselnosti tistega časa. Pravzaprav je še ne tako daleč nazaj veljalo, da brez krščanstva in krsta ni zveličanja. Če odmislimo ekscese, so tisti ljudje ravnali v dobri veri, z današnjimi očmi pa zelo, zelo narobe.

    • “Kaj pa vem”: sram vas bodi! A potem so tudi komunisti po vojni, če odmislimo ekscese, v dobri veri? Bom uporabil vaše besede. “Bodimo skeptični tudi do povojnih pobojev. Poleg tega se je potrebno postaviti v tisti čas. Seveda ne zagovarjam miselnosti tistega časa. Pravzaprav je še ne tako daleč nazaj veljalo, da brez rdeče zvezde ni zveličanja. Če odmislimo ekscese, so tisti ljudje ravnali v dobri veri, z današnjimi očmi pa zelo, zelo narobe.”

      Ena sama zloraba je grozno dejanje vredno vsake obsodbe. Kaj šele sistematično zlorabljanje. Za kaj takega ni in ne sme biti opravičila. Če bi radi cerkvene zlorabe pometali pod preprogo ali se jih sramujete, potem je vaša vera jalova. Cerkev naj se očisti takih duhovnikov, ki so zavrgli Kristusa. Še močnejša bo obstala brez njih.

      • Ste natančno prebrali članek, bilo je narejeno radarsko slikanje tal, nadaljnih raziskav pa ni bilo. Z natančnimi raziskavami se da ugotoviti marsikaj in z natančnimi raziskavami se tudi dvomljivcem hitro zaveže jezik, npr. takim kot sem jaz. In še enkrat, cerkev je bila edina, ki je sploh kaj naredila za staroselce, ostali so jih opijanjali in brez milosti pobijali. Staroselci tudi niso bili odporni proti boleznim, ki so prihajale iz Evrope. Preberite si knjigo Le eno je potrebno, bo kmalu izšla v knjižni obliki, izhajala je kot podlistek pri reviji Ognjišče. V tistem pisanju boste videli, kaj vse dobrega je naredil za Indijance naš rojak, Friderik Baraga. Vaša primerjava z povojnimi poboji, no ne vem kje vidite vzporednico. Pri povojnih pobojih so bile narejene forenzične raziskave, v Kanadi niso bile. Pri teh raziskavah so našli skelete mladi ljudi, zvezanih , v mnogih primerih žive pometane v brezna, otrok, žensk, invalidov. Našli so mnoge drobne predmete, po katerih so lahko sklepali kateremu narodu, družbeni skupini itd. te žrtve pripadajo. V Ameriki je bil storjen genocid nad avtohtonim prebivalstvom in edino Katoliški cerkvi se zdi prav, da se zato opraviči. Civilna oblast ni sposobna narediti niti pravih forenzičnih raziskav in kdo potemtakem stvari pometa pod preprogo?

  3. Pravilno, da se opozori na celostni pogled na problematiko kanadskih Indijanskih šol. Do zavajanja glede tematike namreč prihaja tudi v slovenskih mainstream medijih.

    Absolutno drži, da je politiko vodenja teh šol takrat uveljavljala liberalna kanadska vlada. Katoliško Cerkev so njej sicer nenaklonjeni liberalci izkoristili, da so vodili te šole, v nasprotnem primeru bi Cerkvi šole odvzeli (liberalci so bili večinoma angleški anglikanci, bili so nastrojeni proti katoliškim francosko govorečim Kanadčanom).

    Kot drugo, domorodci so imeli do katoliških misijonarjev večinoma zelo lep odnos in še danes je znana predanost kanadskih Indijancev čaščenju Matere Marije ter Presvetega rožnega venca.

    Glede grobišč je večinoma šlo za Indijanska pokopališča, ki pa bodisi niso bila označena, bodisi so se sledi na površju izgubile (zaradi uporabe preprostih lesenih križev za označevanje grobov, ki v 100 letih v kanadskem podnebju pač strohnijo), bodisi so pogosto območje pokopališč kasneje prevzele vladne agencije ob ustanavljanju rezervatov in so se sledi izgubile.

    Četrtič, zanimivo tudi, da se je Kanadčanom enkrat že opravičil papež Benedikt XVI leta 2009 ob svojem obisku v Kanadu (Vir: https://www.nbcnews.com/id/wbna30480591). Zdi se, da je bilo novo opravičilo papeža Frančiška izsiljeno. Seveda so se zlorabe dogajale in seveda je opravičilo potrebno, a liberalni Trudeaujevi kanadski vladi ni nič dovolj, verjetno se tudi s trenutno Frančiškovo potezo ne bodo zadovoljili (in se bodo kurjenja cerkva nadaljevala). Vse skupaj izpade kot pritisk na papeža Frančiška, očitno so ugotovili, da je papež šibek in so ga dobesedno prisilili, da še enkrat pride v Kanado in se poniža.

    Za to, da si človek ustvari res objektivno mnenje, poslušajte kakšna mnenja kanadskih katolikov, je tega veliko na Youtube-u (Kennedy Hall, Brian Holdsworth itd.).
    In kot piše v članku, končnih zaključkov (še) ne moremo delati, očitno pa se enim zelo mudi in v svoji želji po čim bolj senzacionalističnih člankih ter obtožbah (kar je vse lepo uporabno v političnem boju) pritiskajo za vsako ceno.

  4. Mene zanima do kod nazaj naj segajo opravičila in kdo naj se komu opraviči. Ali naj današnji Slovenci zahtevamo opravičilo od današnjih Turkov za njihove vpade in ropanja in janičarje? Ali pa, naj se na primer Uzbekistanci opravičijo Indijcem, ker je “njihov” Timur Leng ( imenovan tudi ” meč islama”) pred napadom na Delhi v eni uri pobil 100 000 ujetnikov, mož, žena in otrok. Res me zanima pod kakšnimi pogoji smo dediči očetovih grehov? Ali naj se Španci opravičijo arabcem, ko so jih po 400 letih okupacije nagnali ali obratno, naj se arabci opravičijo. Kdo je upravičen do opravičila? Kdo je žrtev, če je žrtev že pred desetletji ali celo stoletji umrla? Vem, da je v zadnjih desetletjih opravičevanje moderno, a to še ne pomeni, da je to početje racionalno.

  5. Kratek prispevek po tv pokaže neverjetno sliko. Trudau, perjanice,.izjave o opravičilih, sedaj pa celo zanikanje.. Kot bi blaznost prelila vse robove. Kdo daje Trudau legitimnost, po njegovem zatiranju lastnih državljanov ob korona nasilju? Kaj pomenijo perjanice domorodcev, ki so že zdavnaj izginili z vsem dostojanstvom vred? Ko smo zazreti v preteklostin ob tem točimo lažno sočutje ali znamo biti prisotni v tem trenutku? Adijo pamet.

  6. 97% ameriških staroselcev je umrlo zaradi bolezni, ki jih je evropejec NEHOTE prinesel tja. Tam so naleteli na ljudi, organizirane v plemena in razvita na nivoju kamene dobe. Če so me prav naučili v šolah. Genocide so v največji meri izvajala indijanska plemena med sabo.
    Pri tem je treba poudariti to, da je človek povsod isti, pokvarjen in zloben in hkrati spodoben svetniških dejanj, zato bi se zgodilo popolnoma isto, če bi bilo obratno – da bi ”razviti” indijanci osvojili nov kontinent, kjer bi prebival beli človek, ki bi večinoma najbolj od vsega želel alkohol, zlato, orožje, nadvlado. Vsi ljudje smo isti, bogi in pokvarjene narave, z redkmi izjemami, ki to presežejo – te je treba preučevati in posnemati ne glede na barvo kože in čas v zgodovini.

  7. lahko precejamo komarje in požiramo kamele, pomembnejša pa je širša slika. Bogu hvala je videti da, vsaj kar se tiče besed, zmore ta papež dovolj vere, poštenosti, pokončnosti, pravičnosti in usmiljenja da reče bobu bob in da ne zavzame tipične, privzete katoliške drže ko gre za soočanje z neprijetno resnico – trmasto ne tišči glave v pesek:

    Vatican News: “Pope Francis: It was a genocide against indigenous peoples”
    https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-07/pope-francis-apostolic-journey-inflight-press-conference-canada.html

Komentiraj