Dogajanje v katoliških šolah v Kanadi in priložnosti za zavajajoče zgodbe o množičnih grobiščih

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Papež Frančišek se ta teden mudi na obisku v Kanadi. To je prvi obisk papeža v tej deželi po letu 2002, ko jo je ob svetovnem dnevu mladih v Torontu obiskal papež Janez Pavel II.

Kot je že komentatorka Domovine Andreja Barat zapisala v svojem prispevku o “spokornem romanju” papeža v Kanado, ima sam obisk dva glavna cilja. Prvi cilj sta tako vsekakor sprava in ozdravljenje. 

To, da se je v kanadskih šolah, ki sta jih vodili država in Katoliška cerkev, dogajalo ogromno zavržnih dejanj, je dejstvo, a v spodnjem članku pišemo, kako se dogaja tudi, da mediji ugibanja vzamejo za dejstvo in iz tega naredijo zgodbo veliko, preden sploh izvemo, kaj je resnica. 

Papež se namerava v Kanadi srečati z različnimi domorodnimi skupnostmi, prinesel pa jim je tudi uradno opravičilo v imenu Cerkve in molitev za odpuščanje in očiščenje spomina za to, kar so morali v 19. in 20. stoletju pretrpeti deset tisoči staroselskih otrok, ki so bili prisilno vključeni v tako imenovane internate, v katerih bi naj po prevzgoji postali civilizirani državljani in kristjani. 

To asimilacijo je izvajala kanadska vlada v sodelovanju s Katoliško cerkvijo. Otroke so iztrgali staršem in jih vključili v vzgojne ustanove. Otrokom ni bilo dovoljeno govoriti svojega jezika, bili so izpostavljeni fizičnim, psihičnim in spolnim zlorabam. Ocenjujejo, da je v procesu »prevzgoje« nasilno ali zaradi namernega zanemarjanja umrlo več tisoč otrok.

V zadnjih letih se v Kanadi vrstijo najdbe neoznačenih grobišč v neposredni bližini šolskih poslopij (mnoga še vedno služijo šolski dejavnosti), v katerih naj bi bilo na stotine otroških okostij. Zadnja prevzgojna šola je svoja vrata zaprla šele v poznih devetdesetih. A pri tem na portalu The Catholic World Report opozarjajo še na eno dimenzijo problematike, ki pa se je začela ravno v zadnjih letih in na različne raziskovalce omenjenih grobišč meče precej čudno luč.

https://twitter.com/JamesMartinSJ/status/1551625593581703168

"Množično grobišče" tudi po letu dni še vedno nedokazano


Tako je pred malce več kot letom dni, 27. maja 2021, odjeknila novica, da so na območju nekdanje šole v kanadski deželi Britanski Kolumbiji odkrili neoznačene grobove s posmrtnimi ostanki domorodnih otrok. Indijanska rezidenčna šola Kamloops, ki je delovala od poznega 19. stoletja do poznih sedemdesetih let 20. stoletja, je bila med šolami, ki jih je sponzorirala kanadska vlada in jih je vodila Katoliška cerkev.


Več kot leto kasneje na mestu Kamloops niso odkrili trupel. Ni jasno, ali grobovi, ki naj bi bili tam odkriti, dejansko obstajajo. Osnova polemike pa je predvsem v tem, kako so bila odkrita domnevna grobišča. Radar je posnel slike, ampak brez izkopa ni jasno, če te slike zares predstavljajo grobove.

Kljub temu, da so rezultati radarskega testiranja označeni s pridržkom, so mediji in politiki takoj objavili zgodbo, da so na mestu nekdanje šole našli množično grobišče. »Ostanki 215 otrok, najdenih v nekdanji rezidenčni šoli Kamloops: First Nation,« se je glasil naslov v časopisu Vancouver Sun. Glavni del zgodbe se je glasil: »A B.C. First Nation je potrdil, da so ostanke 215 otrok, ki so bili učenci indijske šole Kamloops, našli v rezervatu z radarjem, ki prodira do tal.« New York Post je v svojem poročilu o tem, kar je poimenoval "grozljivo odkritje", domnevno grobišče označil za "množično grobišče".

Premier Justin Trudeau je v izjavi, ki jo je izdal dan po objavi izsledkov raziskave, dejal: »Novica, da so bili najdeni posmrtni ostanki v nekdanji rezidenčni šoli Kamloops, mi trga srce – to je boleč opomin na temno in sramotno poglavje zgodovino naše države. Mislim na vse, ki jih je ta žalostna novica prizadela. Tukaj smo za vas.”

https://twitter.com/nytimes/status/1551751693196484608

Mnogi dvomijo v dokaze


Jacques Rouillard, zaslužni profesor na Oddelku za zgodovino na Univerzi v Montrealu je v članku za Dorchester Review že pred enim letom trdil, da v primeru stanovanjske šole Kamloops, radar, ki prodira do tal, lahko malo pove o tem, kaj je dejansko pod zemljo. »S tem, ko vlade in mediji nikoli ne poudarijo, da gre le za ugibanja in da še niso bili najdeni nobeni ostanki, preprosto priznavajo tisto, kar je v resnici teza: tezo o 'izginotju' otrok iz katoliških domov,« je zapisal.

"Moramo se nekoliko zaustaviti in reči, da so to 'verjetni grobovi', zagotovo gre zaenkrat le za 'tarče zanimanja'," je dejala Sarah Beaulieu, antropologinja, ki je naredila začetna testiranja z radarjem.

A mediji v svojih člankih in zaključkih niso bili nič previdni, kar kaže tudi naslednja zgodba. Kmalu po tem, ko je izbruhnila zgodba o “grobišču” na Kamloopsu, je na naslovnice prišla še druga: radar za zaznavanje tal je odkril 751 grobov v indijski rezidenti šoli Marieval v Saskatchewanu.

Mediji so zgodbo spet pograbili, New York Times je celo spet zapisal, da gre za »množično grobišče«, kljub temu, da so voditelji domorodcev jasno povedali, da na mestu Marieval ni množičnega grobišča, ampak neoznačeni grobovi. Na koncu so ugotovili, da so grobove tam odkrili, ker se je tam nahajalo pokopališče, povezano z misijonom Brezmadežnega Srca Marijinega v Marievalu, kjer so župljani pokopavali svoje sorodnike.

Le izkopavanja lahko dajo pravo sliko


Otroci v omenjenih šolah so umirali zaradi številnih razlogov, vključno z boleznijo (ki se je zlahka širila zaradi podhranjenosti in nehigienskih razmer v omenjenih šolah), nesrečami in samomori. Ter morda tudi zaradi drugih zločinov.

Le nadaljnje študije ali izkopavanja bi lahko osvetlili situacijo, kaj se je dogajalo, a ta se zaenkrat, kljub temu, da so radarske slike naredili že pred več kot letom dni, še kar ne dogajajo. S tem pa so na slabšem vsi, sorodniki, če so njihovi otroci zares pokopani na teh mestih, ki so jih odkrili, ter na drugi strani tudi omenjene katoliške šole, kanadska Cerkev in tudi mediji. Slednji, ker zares ne morejo potrditi zgodbe, prvi pa zato, ker upajo, da medijski linč ni upravičen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
  • 21. 04. 2024
Maja Weiss in Nataša Konc Lorenzutti: "Mnogi otroci Lebensborna so bili dvakrat iztrgani iz ljubečega okolja." (1. del)
  • 27. 10. 2023
Primorske Dražgoše – 80 let po požigu kraških vasi od Komna do Branika
  • 11. 02. 2024