Papež Frančišek se ta teden mudi na obisku v Kanadi. To je prvi obisk papeža v tej deželi po letu 2002, ko jo je ob svetovnem dnevu mladih v Torontu obiskal papež Janez Pavel II.
Sam obisk ima dva glavna cilja. Papež sam je obisk poimenoval »spokorno romanje«. Prvi cilj sta tako vsekakor sprava in ozdravljenje. Papež se namerava srečati z različnimi domorodnimi skupnostmi in jim prinesti svojo bližino in obžalovanje.
Črn madež kanadske cerkve: domovi za asimilacijo
Predvideno je uradno opravičilo v imenu Cerkve in molitev za odpuščanje in očiščenje spomina za to, kar so morali v 19. in 20. stoletju pretrpeti deset tisoči staroselskih otrok, ki so bili prisilno vključeni v tako imenovane internate, v katerih bi naj po prevzgoji postali civilizirani državljani in kristjani. To asimilacijo je izvajala kanadska vlada v sodelovanju s Katoliško cerkvijo. Otroke so iztrgali staršem in jih vključili v vzgojne ustanove. Otrokom ni bilo dovoljeno govoriti svojega jezika, bili so izpostavljeni fizičnim, psihičnim in spolnim zlorabam. Ocenjujejo, da je v procesu »prevzgoje« nasilno ali zaradi namernega zanemarjanja umrlo več tisoč otrok.
V zadnjih letih se v Kanadi vrstijo najdbe neoznačenih grobišč v neposredni bližini šolskih poslopij (mnoga še vedno služijo šolski dejavnosti) v katerih je na stotine otroških okostij. Zadnja prevzgojna šola je svoja vrata zaprla šele v poznih devetdesetih.
Poleg individualnih grozljivo-tragičnih zgodbo, nosijo posledice tudi širše domorodne skupnosti, ki so bile razbite, izkoreninjene iz svoje tradicije in družbeno ter socialno povsem razvrednotene.
Videti je, da se kanadska Katoliška cerkev danes zaveda svojega sodelovanja z zlom v prejšnjih stoletjih. Skupaj s papežem stopajo na pot pokore in iščejo poti, da bi nekako popravili, kar se popraviti da. Kanadska škofovska konferenca ravno v teh dneh začenja obsežen (tudi finančno konkreten) program pomoči za staroselsko prebivalstvo.
Istočasno pa ni videti, da bi podoben duh spokornosti vel okoli kanadske vlade, ki je zelo hitro in hvaležno sprejela Kanadsko katoliško cerkev kot glavnega in edinega grešnega kozla v tej žalostni zgodbi, čeprav je bila sama dve dolgi stoletji idejni vodja, naročnik in plačnik teh storitev.
Papež Frančišek: “Prosim odpuščanja za način, na katerega so člani cerkve in verskih skupnosti sodelovali ali bili indiferentni do kulturnega uničevanja in vsiljene asimilacije, ki so jo izvajale oblasti tistega časa.”
Pope: "I ask forgiveness" for "ways many members of the Church & religious communities cooperated, not least through their indifference, in projects of cultural destruction forced assimilation promoted by governments of that time," culminating in residential schools #PopeInCanada pic.twitter.com/gAXnfWOJnZ
— Vatican News (@VaticanNews) July 25, 2022
Dobra polovica ljudi v 38 milijonski Kanadi se ima za kristjane, a ta delež upada. Katoličanov je 12,7 milijona, oziroma okoli 39 odstotkov glede na celotno prebivalstvo.
A verske prakse Kanadčani prakticirajo vse manj. Po sicer že nekoliko zastarelih podatkih Pew research centra (iz 2013) je takrat k nedeljski maši hodila petina Kanadčanov, dnevno pa jih je molilo 29 %. Vseeno pa je v raziskavi leta 2018 55 % odstotkov Kanadčanov dejalo, da religija ostaja pomemben del njihovega življenja, 29 odstotkom je celo “zelo pomembna”.
Kanada ima tako višji delež tistih, ki pravijo, da je vera zelo pomemben del njihovega življenja, kot denimo Francija (12 %) in Velika Britanija (21 %).
Drug namen papeževega obiska
Drugoten namen papeževega obiska je zato opolnomočenje. Katoliška cerkev v Kanadi, utišana od škandalov in kritik, precej pasivno in krotko išče poti, kako ponovno postati verodostojna oznanjevalka evangelija.
Kajti kljub globoki rani na svojem telesu mnogi od nje pričakujejo, da to še vedno je in mora biti. Kanadska družba se v zadnjih letih srečuje z izredno močno in pogosto tudi prikrito agresivno propagando “woke” kulture (kulture prebujenja), ki po mnenju ljudi konservativnih vrednot ne služi človekovemu dostojanstvu.
Tamkajšnja Cerkev se v povezavi s sodobnimi “woke trendi” pogosto zdi pretiha in preplašena, v stilu nekoga, ki je naredil že dovolj slabega in pravzaprav nima več besede. Toda Božje misli niso naše misli in cerkev ima še vedno poslanstvo in še vedno milijoni Kanadčanov in priseljencev (ravno ti so po statistiki najaktivnejši verniki) računajo nanjo.
Papež zato prihaja tudi kot tisti, ki tolaži in dvigne otroka, čigar starš je storil hud zločin in tako zaznamoval tudi vse, ki prihajajo za njim. Kanadska cerkev tako ranjena prihaja iz žalostne zgodbe, toda pisalo, s katerim se bo napisala nova zgodba, s sicer žalostno predzgodbo, je v rokah zdajšnjih škofov, duhovnikov, redovnic, vernikov… in nikomur ne bodo koristili, če ga bodo odložili. Papež prihaja, da jih opogumi, da napišejo novo, boljšo in bolj evangeljsko zgodbo.
Papež Frančišek skozi ves svoj pontifikat kaže zelo poseben in rahločuten odnos do staroselskih prebivalcev vsega sveta. Morda se v Evropi niti toliko ne zavedamo te problematike, saj je bila očitno tukaj kulturna asimilacija izvedena temeljito in se že stoletja z njo pravzaprav ne srečujemo oziroma je prisotna zelo omejeno.
Papež tako vzgaja tudi nas, ko nas uči, da je nasilna evangelizacija delo zla. Bog nam je namreč dal univerzalno oznanilo, ki se lahko uspešno in ljubeče asimilira v vsako kulturo in vsako tradicijo in jo zmore od znotraj preobraziti ne da bi jo uničila.
Prav tako nam papež kaže na skrito bogastvo prvotnih ljudstev, ki v sebi pogosto nosijo prvine krščanskih vrednot in tako kažejo na Stvarnika, ki ne deluje le po oznanjeni besedi, ampak tudi po vesti in evangeliju srca. Vse te prvine so združljive s krščanstvom in evangelijem in spreminjanje »zgolj našega« krščanstva v ideologijo, hitro privede do takšnih krutosti kot so jih bili deležni kanadski staroselci.
Sama hinavščina, sama hinavščina…
Zakaj pa je tako dolgo rabil, da se – opraviči?
Kdo mu še verjame? Sama reklama, ker jim “ovčice” bežijo…
Štajerka,
tvoj rod se je odvrnil od Boga in izumira. Ker govoriš slabšalno o Bogu, ti je izumiranje všeč, kajne?
Alojz, nekam dolgo potrebuje Bog za opravičili! Ali je tudi to del njegovega načrta?
Ovčice bežijo povsod. Tudi zaradi drugih stvari.
Zame osebno je tudi pozno opravičilo nekaj. Nekateri se celo življenje ne opravičijo. Mislim, da smo tudi sami kdaj taki. Smo zaverovani v svoj prav in nismo sposobni se pogledati v ogledalo.
Cerkev je velika organizacija in hitrih odločitev ni in ne bo. Je pa pomembno, da do pomembnih odločitev pride. Namreč ko pride opravičilo in kesanje, takrat pride tudi nova moč za evangeljsko pričevanje.
”sama hinavščina” mnoge bežeče ovce zelo pogosto uporabijo kot izgovor, da jim ni treba globje razmišljati. Ta izgovor sem slišala že od nešteto (bolj ali manj bivših) kristjanov: vse zrelativizirati, ničemur verjeti, sploh pa Besedi, Svetemu pismu in Cerkvi. Tak je značilem profil bivšega, depresivnega in zdolgočasenega kristjana brez ognja, brez gorečnosti.
Za verska vprašanja je na tem porztalu zadolžen debela_berta.
Ker po lastni izjavi prisega na razum in znanost, komaj čakam, da se oglasi in odpre svoj vrelec učenosti.
Ga ni opravičila, ki bi zaleglo za vsa hudodelstva, ki jih je cerkev storila v preteklosti… Amen v očenašu!
Če ne pa Bruna in Galileia vprašaj, pametnjakovič…
Imaš njuno telefonsko številko?
Joj kolk si humoren ej…
debeli_ berti, torej se le kar malo važiš, ker v resnici od obeh nimaš ne telefonske številka in ne elektronskega naslova.
Čakam, da se oglasijo slovenski tridentinski pravoverci z novimi očitki “contra recentia sacrilegia” papežu.
Kakor jih je med sinodo za Amazonijo pohujšalo obredje južnoameriških staroselcev, ki mu je prisostvoval papež Frančišek ter razstava lesenih kipcev Pachamame, ki so jih južnoameriški gostje prinesli s seboj v Rim, bi jih podobno lahko pohujšali tudi staroselski glasbeno-plesni rituali med papeževim obiskom v Kanadi ter staroselsko pokrivalo oz. perjanica, ki so jo kanadski staroselci posadili papežu na glavo.
Predvidevam torej, da so se slovenski tridentinski pravoverci počutili pohujšane tudi ob papeževem nedavnem obisku v Kanadi ter bodo objavili kakšno kolosalno bistroumnost tudi o tem dogodku:
https://m.youtube.com/watch?v=2o_IWogDs-s
Naj na tem mestu omenim Friderika Ireneja Barago iz Trenjega. Sveti človek, ki je reševal Indijance, svetnik pa ni postal, ker bi se ob njegovem imenovanju odprle omare, ki so se pač sedaj. Vsa čast mu!
Reševal pred čim in kom??? Bi bil ti zadovoljen, da pride debela Berta do tebe in ti vsiljuje, da moraš v, ne vem, marsovce verovati?
Oh Berta, Berta, …. Daj najprej kaj preberi preden trobiš neumnosti. Najprej moraš vedeti, da je naš Bog Ljubezen. In to je za vsakega izmed nas najbolje, v kar lahko veruje. Drugače pa je Baraga prinesel Indijancem predvsem upanje in pa boljše življenje. Kakorkoli pogledamo, je generalno v zgodovini krščanstvo človeka dvignilo nad nagonsko bitje. Seveda poznamo tudi slabe izjeme ampak tiste so stroili ljudje in njihov pohlep, ošabnost, … To pa najdemo povsod. Vsi se dnevno borimo s svojimi slabostmi.
Mefisto bi bil počaščen, če bi ga obiskal debela_berta in ga prepričeval, da je Bog v vseh nas, torej tudi v njem.
Od ponosa bi bil Mefista poln portal kot je rasputina, kadar opravičuje razbojništvo Vladimira Groznega v Ukrajini.
A v marksengelce pa te lahko prepričujejo, njim krvavega prepričevanja ne zameriš?
Bi bilo tebi všeč, če bi indijanski misijonar tebe strpali v internat? A to je zate upanje in boljše življenje? Kolk si omejen, noro, frdamani bumbarji domovinčkarsti…
Kdaj se bo Kmet opravičil tistim, ki jih je posilil?
debela_berta
26. julija 2022 ob 21:28 at 21:28 :
“Bi bilo tebi všeč, če bi indijanski misijonar tebe strpali v internat?”
Ne odobravam nobenega trpanja, vendar se tisti, ki odobravajo trpanje v Hudo jamo, nimajo kaj obregati ob internate.