Dimitrij Rupel, Portal PLUS: Charlottesville in naši mediji; spomeniki in podpora vladi
Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na Portalu PLUS razmišlja o burnem dogajanju ob nedavnih protestih v Charlottesvillu, odzivom ameriških in slovenskih medijev nanje ter možnih vzporednicah v Sloveniji.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Zadnje objave
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Na Iliriji kot da plavaš v Ankaranu, kadar je veliko morske trave
30. 4. 2026 ob 17:48
Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF
30. 4. 2026 ob 17:00
Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?
30. 4. 2026 ob 14:41
Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju
30. 4. 2026 ob 14:10
Ekskluzivno za naročnike
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Zbogom razum, dobrodošla pripadnost
29. 4. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Ljubljanski SPOMENIK SPRAVE je le pesek v oči, da ni vidno, da NI prave DEMOKRACIJE. Velike slovesnosti se vršijo le ob SPOMENIKIH REVOLUCIJE. Celo v ANTIKVARIATU . ob Ljubljanski STOLNICI, je na klavirju med nekaj knjigami lepo razstavljen KIP MARŠALA TITA. Enkrat sem tam pripomnila, da pogrešam tam kip tudi cesarja FRANCA JOŽEFA in kralja KARAĐORĐEVIČA, pa so se mi le nasmehnili. Dvomim, če veliko vedo o naši ZGODOVINI, ki sega dlje kot leto 1945 !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.