Dimitrij Rupel, Portal PLUS: Charlottesville in naši mediji; spomeniki in podpora vladi
Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na Portalu PLUS razmišlja o burnem dogajanju ob nedavnih protestih v Charlottesvillu, odzivom ameriških in slovenskih medijev nanje ter možnih vzporednicah v Sloveniji.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Zadnje objave
Prvo olimpijsko odličje za Slovenca
4. 8. 2026 ob 6:00
Ljudje bodo lahko odločali, ali si želijo nižje davke in polnejše denarnice
3. 8. 2026 ob 22:31
Kaja Rukav: »Še tako dobra sirotišnica ne more nadomestiti mame in očeta«
3. 8. 2026 ob 21:47
Invazija na Ceuto in problem Zahodne Sahare
3. 8. 2026 ob 19:52
Ustavno sodišče dopustilo referendum, posledic zavrnitve pa ni pojasnilo
3. 8. 2026 ob 18:09
Ekskluzivno za naročnike
Prvo olimpijsko odličje za Slovenca
4. 8. 2026 ob 6:00
Ob 110. obletnici padca Gorice
2. 8. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
30
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Ljubljanski SPOMENIK SPRAVE je le pesek v oči, da ni vidno, da NI prave DEMOKRACIJE. Velike slovesnosti se vršijo le ob SPOMENIKIH REVOLUCIJE. Celo v ANTIKVARIATU . ob Ljubljanski STOLNICI, je na klavirju med nekaj knjigami lepo razstavljen KIP MARŠALA TITA. Enkrat sem tam pripomnila, da pogrešam tam kip tudi cesarja FRANCA JOŽEFA in kralja KARAĐORĐEVIČA, pa so se mi le nasmehnili. Dvomim, če veliko vedo o naši ZGODOVINI, ki sega dlje kot leto 1945 !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.