Dimitrij Rupel, Portal PLUS: Charlottesville in naši mediji; spomeniki in podpora vladi
Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na Portalu PLUS razmišlja o burnem dogajanju ob nedavnih protestih v Charlottesvillu, odzivom ameriških in slovenskih medijev nanje ter možnih vzporednicah v Sloveniji.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Zadnje objave
Padec Slovenije na mednarodni lestvici konkurenčnosti
18. 6. 2026 ob 16:11
Ni dna: Levica za ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
18. 6. 2026 ob 12:01
Pokop in sprava v srcu Slovenije
18. 6. 2026 ob 11:58
S korupcijo ali proti njej?
18. 6. 2026 ob 6:00
Memorandum med ZDA in Iranom – Trump ravna kot rezervni igralec Irana
17. 6. 2026 ob 18:09
Ekskluzivno za naročnike
S korupcijo ali proti njej?
18. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
19
JUN
20
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Ljubljanski SPOMENIK SPRAVE je le pesek v oči, da ni vidno, da NI prave DEMOKRACIJE. Velike slovesnosti se vršijo le ob SPOMENIKIH REVOLUCIJE. Celo v ANTIKVARIATU . ob Ljubljanski STOLNICI, je na klavirju med nekaj knjigami lepo razstavljen KIP MARŠALA TITA. Enkrat sem tam pripomnila, da pogrešam tam kip tudi cesarja FRANCA JOŽEFA in kralja KARAĐORĐEVIČA, pa so se mi le nasmehnili. Dvomim, če veliko vedo o naši ZGODOVINI, ki sega dlje kot leto 1945 !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.