"Depolitizirana" uprava RTV ocenila, da je bolje, da do vsebinskeustavnosodne presoje zakona o RTV nikoli ne pride

»Danes slovenski javnosti sporočava, da sva se očitno motila in da tudi pričakovanja Evropske komisije ter Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo ustavno sodišče v zadevi enkrat vendarle vsebinsko odločilo, očitno ne bodo izpolnjena. Iz spisa zadeve namreč izhaja, da je nova uprava zavoda RTV Slovenija 14. novembra, to je le dan pred 33. sejo ustavnega sodišča, na kateri je ustavno sodišče (kot je razvidno iz dnevnega reda seje) našo pobudo spet obravnavalo, umaknila pobudo za oceno ustavnosti te novele zakona,« sta v današnji izjavi za javnost zapisala dr. Peter Gregorčič in dr. Matej Avbelj.

Namreč po skoraj pol leta je bila novela zakona o RTVS 15. novembra znova na dnevnem redu ustavnega sodišča. Maja je sodišče presodilo, da naj ne bi bilo zmožno vsebinsko odločiti o skladnosti novele z ustavo, tako da je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele. Dan pred tem, 14. novembra, pa je nova uprava zavoda RTV Slovenija pod vodstvom Zvezdana Martiča pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS umaknila.

Predsednik ustavnega sodišča dr. Matej Accetto je 9. junija letos na tiskovni konferenci novinarjem pojasnil, da »zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara; in tudi čez dve leti še vedno ne bo med najstarejšimi.« Dejstvo pa je, da se po tem, ko je nova uprava RTV Slovenija z namenom, da se nikoli ne razjasni ustavne (ne)spornosti njenega imenovanja, svojo pobudo za oceno ustavnosti umaknila, ta zadeva ne bo nikoli postarala.

Vsebinsko odločanje

Ker je nova uprava RTV Slovenija umaknila svojo pobudo, bo moralo ustavno sodišče v zvezi z jedrom zadeve pobudo zavreči. Enako pa bo, kot izhaja iz doslej izdanih ločenih mnenj, sodišče ravnalo tudi v zvezi s preostalimi zahtevki vlagateljev. Pobudnikom se namreč, ker je ustavno sodišče razveljavilo začasno zadržanje izpodbijanega zakona, ki ga je najprej sámo sprejelo, pravni položaj ne more več izboljšati. Zaradi tega je skladno z ustaljeno ustavno sodno presojo ugasnilo tudi njihovo pravno upravičenje za vodenje postopka pred ustavnim sodiščem.

Na opisani način, torej v tesnem sodelovanju med vlado, njeno koalicijo v parlamentu, izbrano civilno družbo, ki danes vodi javni zavod RTV Slovenija, ter z iz njene strani imenovano upravo, se bo ustavno sodišče, ki je kar samo pobudnike prikrajšalo za pravni interes in s tem za vsakršno sodno varstvo, lahko preprosto znebilo zadeve, ne da bi se z enim samim pravnim argumentom kadarkoli vsaj malo dotaknilo njene vsebine, opisujeta situacijo Gregorčič in Avbelj.

S tem pa bo ostalo neodgovorjeno tudi sistemsko, institucionalno ustavnopravno vprašanje, ki predstavlja bistvo zadeve RTV Slovenija in ki se glasi: »Ali je v skladu z ustavo ter evropskim ustavnim pravom, če zakonodajalec, podprt z ljudsko voljo, izraženo na referendumu, ter dominantno civilno družbo, z zlorabo nujnega zakonodajnega postopka, ne da bi za to navedel kakršne koli objektivno preverljive, kaj šele prepričljive pravne argumente v ustavno dopustnem javnem interesu, s samim zakonom, ex lege, nemudoma prekine mandate vodenja, upravljanja in nadzora javne radiotelevizije s ciljem depolitizacije konkretnih posameznikov ter s prenosom demokratičnega nadzora nad RTV Slovenija iz rok parlamenta v roke korporativističnih organizacij, za izbiro katerih zakon ne navaja nikakršnih kriterijev?«

Izjavo za javnost sta Gregorčič in Avbelj zaključila z oceno, da v sistemskem smislu to pomeni, da lahko vsakokratna oblast, če le ima zadostno politično, družbeno in ekonomsko moč – in tudi svoje ljudi na ustavnem sodišču – prav vse institucije, tudi tiste, ki jim mora biti po ustavi zagotovljena vsaj relativna avtonomija, z močjo zakona čez noč in v celoti podredi svojim lastnim političnim interesom. Če je temu tako, pa Slovenija ni več ustavna demokracija. Postali smo politična džungla, v kateri tisti, ki jih je več, celo z aktivno asistenco ustavnega sodišča lahko vladajo brezpravno in zato tudi neomejeno.

RTV v zavidljivem položaju

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je pred dnevi na seji seznanil s poslovanjem zavoda v prvih devetih mesecih in oceno poslovanja do konca leta. Do oktobra je imel zavod 7,2 milijona evrov izgube in ocenjujejo, da bodo leto končali z 10,5 milijona evrov izgube, je na seji dejala vodja službe za finančne zadeve in računovodstvo Saša Umek Knez.

Zaradi neugodnih finančnih razmer so svetniki potrdili sklep, da naj uprava do danes pripravi in predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov. To so ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, ukinitev informativnega programa drugega programa TVS, ukinitev Radia Si, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Koper, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Maribor, ukinitev mediateke, ukinitev založniške dejavnosti RTVS, ukinitev predvajanja radijskih programov na srednjem valu in progresivno znižanje plač tako, da je skupni privarčevani znesek enak znižanju povprečne plače za en in za dva plačna razreda. Upravi so svetniki naložili tudi, naj predloži seznam vseh nepremičnin v lasti RTVS, ki niso nujne za opravljanje lastne dejavnosti, z oceno njihove tržne vrednosti.

Glede ukinjanja programa so nam viri v največji kulturni ustanovi zaupali, da je vedno bolj očitno, da se uprava in vodstvo ne zavedata svojih dolžnosti, ki so v prvi vrsti do gledalcev. Namreč ukinjanje uredništev, oddaj in vsebin v prvi vrsti ne bo prineslo dovoljšnjih finančnih učinkov, saj bodo zaposleni, ki so to vsebino ustvarjali, ostali zaposleni. Z vedno manj vsebine pa bo javni zavod vedno manj zanimiv za gledalce ter posledično lahko še manj tržno zanimiv za oglaševanje, kar bo spet negativno vplivalo na poslovanje. Krog, ki se ne konča dobro. »Trenutno zgleda, z vsemi napovedanimi ukinitvami programa, kot da bomo v službo hodili samo še po plačo,« nam je dejal eden izmed zaposlenih.

Obenem pa naj bi direktorica TVSLO Ksenija Horvat v isti sapi ponavljala, da je stanje res hudo, ampak da na tej točki ne načrtujejo odpuščanja. Stroški dela pa so vedno največja težava RTVSLO, kjer naj bi bilo po nekaterih starejših ocenah prostora za optimizacijo več sto delovnih mest. Vedno bolj pa tudi aktualno vodstvo priznava, da je finančna situacija hiše slaba že leta in da prejšnje vodstvo ne gre v večini kriviti za spiralo navzdol, ki se je, vsaj tako tisti, ki so v hiši že desetletja, začela že pred vrsto let. Tako je tudi Horvatova v intervjuju za Siol dejala: »Kolikor bi rada krivdo za vse, kar je narobe na tej televiziji, pripisala prejšnjemu vodstvu, torej Urošu Urbaniji, tega ne morem storiti. Moram biti pravična, veliko stvari je podedovanih še iz prejšnjih obdobij.«