Dejan Steinbuch, Portalplus: Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
Dejan Steinbuch razkriva nekatere vidike zelenega prehoda v povezavi s Kitajsko.
Opozarja, da je Zahod pri oskrbi z redkimi kovinami prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je glavna proizvajalka 28 ključnih mineralov, ki jih po svetu potrebujemo za gospodarsko rast. Hkrati pa se po njegovem Zahod »še vedno ni otresel iluzij in ker mu je težko sprejeti dejstvo, da v tem trenutku to ni prijateljska država in da v svojih strateških ciljih ter načelih ni združljiva z zahodnimi demokracijami«.
Kitajska je že desetletja nazaj začela z ekonomskim in okoljevarstvenim »dampingom« razvijati svoje rudarstvo s ciljem vzpenjanja po vrednostni verigi – zahodni okoljevarstveniki pa so si prizadevali za zapiranje rudnikov in pritiskali na sektor rafiniranja, zato se je dejavnost zahodnih podjetij prestavila tja, kjer so jih »pričakali z razgrnjeno rdečo preprogo«. Prišlo je do selitve zahodne tehnologije na Kitajsko, hkrati pa je Zahod postal njen »najzvestejši kupec«.
Več preberite na tej povezavi.
Trditev, da je čista energija umazana zadeva, se nam lahko zdi na prvi pogled protislovna, ker ne pomislimo, da proizvodnja kovin, ki jih potrebujemo za to, da bi lahko koristili zelene in brezogljične vire energije, dejansko obilno onesnažuje okolje.
Opozarja, da je Zahod pri oskrbi z redkimi kovinami prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je glavna proizvajalka 28 ključnih mineralov, ki jih po svetu potrebujemo za gospodarsko rast. Hkrati pa se po njegovem Zahod »še vedno ni otresel iluzij in ker mu je težko sprejeti dejstvo, da v tem trenutku to ni prijateljska država in da v svojih strateških ciljih ter načelih ni združljiva z zahodnimi demokracijami«.
Kitajska je že desetletja nazaj začela z ekonomskim in okoljevarstvenim »dampingom« razvijati svoje rudarstvo s ciljem vzpenjanja po vrednostni verigi – zahodni okoljevarstveniki pa so si prizadevali za zapiranje rudnikov in pritiskali na sektor rafiniranja, zato se je dejavnost zahodnih podjetij prestavila tja, kjer so jih »pričakali z razgrnjeno rdečo preprogo«. Prišlo je do selitve zahodne tehnologije na Kitajsko, hkrati pa je Zahod postal njen »najzvestejši kupec«.
Prosta trgovina s kovinami deležna vse več omejitev, pozicije Zahoda v njej pa slabijo. V teh razmerah tako ni več vprašanje, ali bo prišlo do novih trgovinskih kriz - vprašanje je, kdaj bo do njih prišlo.
Več preberite na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Dan državnosti v Arboretumu: sveta maša za domovino in Prifarski muzikanti
23. 6. 2026 ob 15:55
Novi šef Fursa napoveduje manj represije, več dialoga
23. 6. 2026 ob 13:25
Kako pristopiti k sprejemanju odločitev in odgovornosti
23. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.