Dejan Steinbuch, Portalplus: Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod

Uredništvo

Vir: pixabay
Dejan Steinbuch razkriva nekatere vidike zelenega prehoda v povezavi s Kitajsko.
Trditev, da je čista energija umazana zadeva, se nam lahko zdi na prvi pogled protislovna, ker ne pomislimo, da proizvodnja kovin, ki jih potrebujemo za to, da bi lahko koristili zelene in brezogljične vire energije, dejansko obilno onesnažuje okolje.

Opozarja, da je Zahod pri oskrbi z redkimi kovinami prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je glavna proizvajalka 28 ključnih mineralov, ki jih po svetu potrebujemo za gospodarsko rast. Hkrati pa se po njegovem Zahod »še vedno ni otresel iluzij in ker mu je težko sprejeti dejstvo, da v tem trenutku to ni prijateljska država in da v svojih strateških ciljih ter načelih ni združljiva z zahodnimi demokracijami«.

Kitajska je že desetletja nazaj začela z ekonomskim in okoljevarstvenim »dampingom« razvijati svoje rudarstvo s ciljem vzpenjanja po vrednostni verigi – zahodni okoljevarstveniki pa so si prizadevali za zapiranje rudnikov in pritiskali na sektor rafiniranja, zato se je dejavnost zahodnih podjetij prestavila tja, kjer so jih »pričakali z razgrnjeno rdečo preprogo«. Prišlo je do selitve zahodne tehnologije na Kitajsko, hkrati pa je Zahod postal njen »najzvestejši kupec«.
Prosta trgovina s kovinami deležna vse več omejitev, pozicije Zahoda v njej pa slabijo. V teh razmerah tako ni več vprašanje, ali bo prišlo do novih trgovinskih kriz - vprašanje je, kdaj bo do njih prišlo.

Več preberite na tej povezavi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki