Danes ni pomembno, kdo si, pomembno je, da si lep. Lepotna industrija pa si mane roke. Psihologi in psihiatri tudi. Prej ali slej.

V preteklosti so številne generacije, tudi moja, odraščale ob reku: ''Bodi pridna in poštena, da nekoč boš dobra žena.'' Morda kdo od vas pozna koga, ki bi si drznil kaj podobnega svetovati mladini? Junaka bi javnost prej kot v enem dnevu linčala ter uničila tako moralno kot kako drugače.

Doma imam Našo ženo, letnik 1956. Samo nekaj naslovov iz nje: Zakon iz ljubezni, roman Pearl Buck v nadaljevanju, Zdravniški odgovori, Kuhinja, Nesreče z elektriko v gospodinjstvu, O kuhanju v loncih za zvišan tlak, O posteljnem perilu, Tečaj iz šivanja. V slikovni prilogi pa najdemo oblačila otrok pri delu in igri ter oblačila žensk v pisarni, pri športu, obleke za vsak dan. Članka Naše perutninarstvo in Ljudska junakinja Nada Dimić sta prilepljena drug zraven drugega. Ženske, ki so Našo ženo kupovale, so se ob prebranem izobraževale in ne – poneumljale.

Zanimiv je članek Belgijke v boju za svoje pravice, v katerem avtor opisuje, kako Belgijke ne morejo same nastopati v pravnih zadevah, prav tako pa se trudijo, da bi se lahko zaposlile vsaj na najnižjih delovnih mestih, ki jih lahko zasedajo akademski izobraženci.

Kaj pa danes? Že ob branju naslovov se zdi, kot da bi se v 21. stoletju na vso moč trudili, kako čim bolj poneumiti bralstvo: Duhovni nasvet: nevtralizirajte krivdo, Sanjski moški sprožil vojno: slovenska vplivnica ima z njim skupno zgodovino, Jedel zavitek s šunko, zdaj že pet let neprestano prdi. Znana Slovenka razkrila podrobnosti svoje lepotne operacije, Slovenci si želijo penisa, ki se ne skrči ob stiku s hladno vodo. Karleuša - Za nastop ji bodo dali TOLIKO denarja!

Pa to še ni vse. Mladi nadvse radi berejo, kaj pišejo različni vplivnice in vplivneži. Veste, kaj je strašno žalostno? To, da o novih joških neke vplivnice ali udeleženke resničnostnega šova ljudje vedo malodane vse, o Marjanu Pipenbaherju, glavnem in odgovornem projektantu mosta na Pelješac, pa komaj kaj. Družabna omrežja prav s predstavitvami njihovega razmišljanja, načina življenja, bolj ali manj odkritega reklamiranja določenih produktov, odločilno posegajo v življenja mladih.

Družabna omrežja prav s predstavitvami njihovega razmišljanja, načina življenja, bolj ali manj odkritega reklamiranja določenih produktov, odločilno posegajo v življenja mladih.

Družabna omrežja nas kot marionete držijo na vrvici.

Za baby-boom generacijo, rojeno v letih po drugi svetovni vojni do sredine 60. let minulega stoletja, je značilno, da si lastijo Facebook in Skype. Generacija X, rojena med sredino 60. let in začetkom 80. let minulega stoletja, uporablja predvsem Linkedin in Viber. Generacija Y (milenijci), rojena v letih od začetka 80. let do druge polovice 90. let, prisega na Tinder in Telegram. Generacijo Z, rojeno po tem času, pa najdemo na Tumblrju in Snapchatu, Tiktoku. Morda še kje, pa zato sploh ne vem. Pri vsakem ponudniku prevladuje določena funkcija. Ali gre za vzpostavljanje socialne mreže, poslušanje glasbe, deljenje fotografij, pošiljanje sporočil. Vsem pa je skupna dvosmerna, medsebojna komunikacija ter izmenjava informacij.

Socialna omrežja danes vplivajo tako na prehrano, stil oblačenja, preživljanje prostega časa, na obliko nosu, velikosti prsi, dolžino penisa, na število dlak pod pazduho, na porabo žvečilnih gumijev, kondomov, na prisotnost ZKP.

Ob nedavni raziskavi Centra za varnejši internet Safe.si smo se lahko vsi, ki nam je mar, prijeli za glavo. Pokazala je, da zaradi spletnih objav kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji. Ko mladostniki gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se jim pogosto zdi, da drugi živijo bolje kot oni. Skoraj tretjina zato svoje slike opremi s filtri in jih izboljša, da bi bili na njih videti čim lepši. Tega, kako nezdravo in ubijajoče je, če se lažemo sami sebi, se lahko zavemo, ko je že prepozno.

Pokazala je, da zaradi spletnih objav kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji.

Meni, ki imam izkušnje in vem, da ti novo oprsje ne prinese ne sreče ne pameti, fore, ki nam jih na mehak ali tudi bolj brutalen način vsiljujejo v virtualnem svetu, pomenijo manj kot nič. Zelo drugače je z mladimi in tudi malo manj mladimi: v vsakdanjem življenju imajo že tako ogromno težav s samopodobo, z vrstniki, v uveljavljanjem svojega jaza. Vplivniki jim lahko odločilno uničijo življenje!

Pa ne le to. Vplivniki spremenijo tudi vrednote, ki jih mladim doma vcepljajo starši, morda tudi šola (a ni nujno.) Ob rednem spremljanju fotografij teh influencerjev postanejo prepričani, da je najbolj želeni cilj njihovega življenja poležavanje na rajskih plažah, medtem ko te nek nabildan tip čoha po hrbtu, ženska z ogromnim oprsjem in zadnjico v stilu Lopezove pa masira podplate.

Namesto da bi se veselili vsakega trenutka posebej, se do te mere poistovetijo s svojimi vzorniki, da pozabijo živeti. Spoznanje, da so jih idoli peljali žejne čez vodo, da jim je šlo le za klike, za komentarje, za sledilce, s čimer so si gradili in utrjevali prepoznavnost, pa večkrat pride prepozno.

Ko čekiramo zapise na družabnih omrežjih, opažamo, da sodobni starši pogosto sanjarijo in živijo v oblakih kot njihovi otroci. Žal mi je, ko moram to reči: pogosto je ženska ženski največji sovražnik. Med njimi je veliko nezdravega tekmovanja, psihičnega nasilja, zahrbtnosti. Na prefrigan način ignorirajo in ponižujejo vrstnice, ki niso dovolj lepe in bogate. Dovolj popolne.

"Danes ni pomembno, kakšen si, pomembno je, da si lep, " je povedala novinarki Simoni Bandur, v Delovem članku Zaradi lepih podob vplivnic tretjina dijakinj razmišlja o lepotnih posegih, Tea Jedlovčnik, specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije.

Lepotna industrija si mane roke. Psihologi in psihiatri pa tudi. Prej ali slej.

Včeraj sem pri Ireni Z. na FB naletela na tale zapis:'''Sedela sem pri pouku iz psihologije, kjer smo se ravno učili o Pavlovem poskusu. Sama pri sebi sem razmišljala o tistih trapastih psih. Potem pa je pozvonil zvonec in vsi hkrati smo vstali in odšli na kosilo.''

Ste že kdaj pomislili, kaj pa, če smo vsi skupaj, mladi in stari, del neke dresure, ki nam počasi, a z naglimi koraki iz sivih celic odstranjuje zdravo kmečko pamet?