Dan izposojene pameti: bomo res vsak čas izčpali vse naravne vire?
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes, 2. avgusta, je menda dan ekološkega dolga. Neka nevladna organizacija iz Kalifornije je izračunala, da od danes naprej človeštvo živi na račun svojih potomcev oz. da izrablja zemljine vire, za katere bi bilo pravično, da bi pripadali njim.
In seveda je zadeva obilno pokrita v medijih. Mnenjski voditelji zaskrbljenih obrazov pritrjujejo drugim mnenjskim voditeljem, ki izražajo nesebično skrb za planet.
Ja, čustveno izražanje skrbi je dandanes med razumniki bolj cenjeno kot razumen odnos do izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo. Na nek drug dan – dan Zemlje – človeštvo ugaša luč v opozorilo katastrofi, ki da se bliža.
Zahodni človek je od razsvetljenstva, ki je z lučjo praznovalo razum, prihribolazil na moralno vzpetinico, kjer praznuje temo in se pri tem še etično in vzvišeno počuti. Žalostno.
Nobenega dvoma ni, da človeštvo porablja več naravnih virov, kot jih nastaja. Ampak to uspešno počne že tisočletja. Naši predniki so polovili vse mamute, ki so bili pomemben vir hrane v teh krajih, ampak danes zato ne stradamo. Nekdo je izsekal vse kraške gozdove za svoje ladje, ampak zato danes nismo brez ladij.
Komponenta, na katero vsi mizerabilisti po vrsti pozabljajo je, da ljudje vire danes porabljajo tudi za to, da tehnološko napredujejo in da bo možno življenje brez njih še preden jih bo zmanjkalo.
Še ničesar, kar je imelo lastnika in ceno, do zdaj ni zmanjkalo, ker je nevidna roka trga poskrbela, da so ljudje iznašli cenejšo alternativo. Danes tehnološko razvite države porabijo veliko energije tudi zato, da bi primerno ogretih ali ohlajenih pisarnah teče razvoj novih tehnologij.
Odgovor ekologov, da vse tehnologije za bolj čisto življenje že obstajajo, je odličen pokazatelj njihove srednjeveške statičnosti in neambicioznosti. Vse tehnologije za čisto življenje so namreč že obstajale tudi v kameni dobi! Samo kvaliteta življenja je bila bolj tako-tako, čeprav ni bilo nobenega onesnaževanja.
Trajnostni razvoj ni zamrznitev stanja na današnjem nivoju ampak nezadržen napredek, ki ji pripeljal do tega, da še nikoli na Zemlji ni tako dobro živelo toliko ljudi.
In ta razvoj bo še trajal. Življenje bo, generalno gledano, čedalje boljše, tudi če bo zmanjkalo mamutov.
Ni pa dan ekološkega dolga v celoti nesmiseln. Ja, na primeru železove rude, litija, premoga in nafte je popolnoma nesmiseln. Praktično nič od tega v naravi ne nastaja. Vse, kar izkopljemo ali počrpamo je »na račun prihodnjih rodov«. Ekološki dolg začenjamo delati 1. januarja.
Ima pa zadeva veliko soli na primeru CO2 izpustov. Kapaciteta rastlin in planktona, da CO2 s fotosintezo cepi nazaj na ogljik in kisik, je omejena. Vse kar izpuhamo od nekega dneva naprej, in morda je to prav 2. avgust, narava letos ne bo razgradila. Ta CO2 se bo kopičil v atmosferi in povzročal globalno segrevanje.
O tem ni nobenega dvoma. Nejasno je le, koliko CO2 pomeni koliko višje temperature in koliko so višje temperature slabše. Zdajle se pritožujete nad vročinskim valom, ne spominjam pa se, da bi pozimi jamrali zaradi nižjih položnic za ogrevanje.
Težava s toplogrednimi izpusti je, da CO2 izpusti nimajo cene; da je zemljina atmosfera zastonj oz. od vseh in od nikogar. Zato atmosfere lahko »zmanjka«, nafte, ki ima lastnike, pa ne bo.
Da svetovno politiko resno skrbi globalno segrevanje, bom verjel takrat, ko se bodo, prvič, dogovorili za ceno CO2 izpustov in drugič, ko bodo resno preučevali geoinženiring, npr. pomoč kakemu vulkanu, da napuha v atmosfero dovolj prahu, ki bodo sončnim žarkom preprečili segrevanje planeta.
Pariški dogovor vidim kot lepo gesto na poti k resnejšim rešitvam.
V istem tednu, ko glasniki konca sveta vijejo roke zaradi domnevnega dneva ekološkega dolga, so na cesto zapeljali prvi avtomobila Tesla Model 3. Gre za popolnoma električna vozila, ki imajo lastnosti avtomobilov višjega srednjega razreda, približno enako dostopno ceno in doseg, ki je pomembno večji od dosega bencinskega vozila, ki se mu je prižgala lučka za bencin.
Gre za tehnološki dosežek, ki bo spremenil avtomobilsko industrijo. Kapitalist Musk in njegovi inženirji bodo za planet naredil več kot vsi dušebrižniki.
Če bi po Sloveniji gradili jedrske, vodne, sončne in vetrne elektrarne, bi lahko zaradi te tehnologije upali, da bomo nekoč vso nafto, ki jo porabimo v prometu, nadomestili s obnovljivim virom. Ampak vetrnih elektrarn ne gradimo, ker imamo menda najbolj butaste ptiče v Evropi in bi se v vetrnice kar naprej zaletavali. Pri Razdrtem, kjer v obliki ene vetrnice stoji spomenik slovenskemu energetskemu obratu, ptičjega petja menda skoraj ni več slišati.
No, to pa so stvari, ki so inženirsko preverljive, ustvarjajo delovna mesta, delajo dobiček. O tem bi se morali pogovarjati, ne pa o tem, da bi bilo za planet najbolje, da se vrnemo v jame, da smo ljudje problem in da nimamo več otrok.
To zadnje je neka druga nevladna organizacija svetovala princu Williamu in soprogi Kate. Da bi bila z dvema otrokoma za zgled. Domnevam, da niso isti nevladniki, ki opozarjajo, da Evropa potrebuje migracije, ker jo sicer čaka demografska kriza.
Morda pa je 2. avgust dan, od katerega naprej si moramo začeti sposojati pamet? Ampak kje?
In seveda je zadeva obilno pokrita v medijih. Mnenjski voditelji zaskrbljenih obrazov pritrjujejo drugim mnenjskim voditeljem, ki izražajo nesebično skrb za planet.
Ja, čustveno izražanje skrbi je dandanes med razumniki bolj cenjeno kot razumen odnos do izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo. Na nek drug dan – dan Zemlje – človeštvo ugaša luč v opozorilo katastrofi, ki da se bliža.
Zahodni človek je od razsvetljenstva, ki je z lučjo praznovalo razum, prihribolazil na moralno vzpetinico, kjer praznuje temo in se pri tem še etično in vzvišeno počuti. Žalostno.
Komponenta, na katero vsi mizerabilisti po vrsti pozabljajo je, da ljudje vire danes porabljajo tudi za to, da tehnološko napredujejo in da bo možno življenje brez njih še preden jih bo zmanjkalo.
Trajnost napredka
Nobenega dvoma ni, da človeštvo porablja več naravnih virov, kot jih nastaja. Ampak to uspešno počne že tisočletja. Naši predniki so polovili vse mamute, ki so bili pomemben vir hrane v teh krajih, ampak danes zato ne stradamo. Nekdo je izsekal vse kraške gozdove za svoje ladje, ampak zato danes nismo brez ladij.
Komponenta, na katero vsi mizerabilisti po vrsti pozabljajo je, da ljudje vire danes porabljajo tudi za to, da tehnološko napredujejo in da bo možno življenje brez njih še preden jih bo zmanjkalo.
Še ničesar, kar je imelo lastnika in ceno, do zdaj ni zmanjkalo, ker je nevidna roka trga poskrbela, da so ljudje iznašli cenejšo alternativo. Danes tehnološko razvite države porabijo veliko energije tudi zato, da bi primerno ogretih ali ohlajenih pisarnah teče razvoj novih tehnologij.
Odgovor ekologov, da vse tehnologije za bolj čisto življenje že obstajajo, je odličen pokazatelj njihove srednjeveške statičnosti in neambicioznosti. Vse tehnologije za čisto življenje so namreč že obstajale tudi v kameni dobi! Samo kvaliteta življenja je bila bolj tako-tako, čeprav ni bilo nobenega onesnaževanja.
Trajnostni razvoj ni zamrznitev stanja na današnjem nivoju ampak nezadržen napredek, ki ji pripeljal do tega, da še nikoli na Zemlji ni tako dobro živelo toliko ljudi.
In ta razvoj bo še trajal. Življenje bo, generalno gledano, čedalje boljše, tudi če bo zmanjkalo mamutov.
Trajnostni razvoj ni zamrznitev stanja na današnjem nivoju ampak nezadržen napredek, ki ji pripeljal do tega, da še nikoli na zemlji ni tako dobro živelo toliko ljudi.
Ampak
Ni pa dan ekološkega dolga v celoti nesmiseln. Ja, na primeru železove rude, litija, premoga in nafte je popolnoma nesmiseln. Praktično nič od tega v naravi ne nastaja. Vse, kar izkopljemo ali počrpamo je »na račun prihodnjih rodov«. Ekološki dolg začenjamo delati 1. januarja.
Ima pa zadeva veliko soli na primeru CO2 izpustov. Kapaciteta rastlin in planktona, da CO2 s fotosintezo cepi nazaj na ogljik in kisik, je omejena. Vse kar izpuhamo od nekega dneva naprej, in morda je to prav 2. avgust, narava letos ne bo razgradila. Ta CO2 se bo kopičil v atmosferi in povzročal globalno segrevanje.
O tem ni nobenega dvoma. Nejasno je le, koliko CO2 pomeni koliko višje temperature in koliko so višje temperature slabše. Zdajle se pritožujete nad vročinskim valom, ne spominjam pa se, da bi pozimi jamrali zaradi nižjih položnic za ogrevanje.
Težava s toplogrednimi izpusti je, da CO2 izpusti nimajo cene; da je zemljina atmosfera zastonj oz. od vseh in od nikogar. Zato atmosfere lahko »zmanjka«, nafte, ki ima lastnike, pa ne bo.
Da svetovno politiko resno skrbi globalno segrevanje, bom verjel takrat, ko se bodo, prvič, dogovorili za ceno CO2 izpustov in drugič, ko bodo resno preučevali geoinženiring, npr. pomoč kakemu vulkanu, da napuha v atmosfero dovolj prahu, ki bodo sončnim žarkom preprečili segrevanje planeta.
Pariški dogovor vidim kot lepo gesto na poti k resnejšim rešitvam.
Tesla
V istem tednu, ko glasniki konca sveta vijejo roke zaradi domnevnega dneva ekološkega dolga, so na cesto zapeljali prvi avtomobila Tesla Model 3. Gre za popolnoma električna vozila, ki imajo lastnosti avtomobilov višjega srednjega razreda, približno enako dostopno ceno in doseg, ki je pomembno večji od dosega bencinskega vozila, ki se mu je prižgala lučka za bencin.
Gre za tehnološki dosežek, ki bo spremenil avtomobilsko industrijo. Kapitalist Musk in njegovi inženirji bodo za planet naredil več kot vsi dušebrižniki.
Če bi po Sloveniji gradili jedrske, vodne, sončne in vetrne elektrarne, bi lahko zaradi te tehnologije upali, da bomo nekoč vso nafto, ki jo porabimo v prometu, nadomestili s obnovljivim virom. Ampak vetrnih elektrarn ne gradimo, ker imamo menda najbolj butaste ptiče v Evropi in bi se v vetrnice kar naprej zaletavali. Pri Razdrtem, kjer v obliki ene vetrnice stoji spomenik slovenskemu energetskemu obratu, ptičjega petja menda skoraj ni več slišati.
No, to pa so stvari, ki so inženirsko preverljive, ustvarjajo delovna mesta, delajo dobiček. O tem bi se morali pogovarjati, ne pa o tem, da bi bilo za planet najbolje, da se vrnemo v jame, da smo ljudje problem in da nimamo več otrok.
To zadnje je neka druga nevladna organizacija svetovala princu Williamu in soprogi Kate. Da bi bila z dvema otrokoma za zgled. Domnevam, da niso isti nevladniki, ki opozarjajo, da Evropa potrebuje migracije, ker jo sicer čaka demografska kriza.
Morda pa je 2. avgust dan, od katerega naprej si moramo začeti sposojati pamet? Ampak kje?
Zadnje objave
Mar nam je
15. 9. 2024 ob 6:00
Razkrivamo blamažo novinarke MMC RTV Kaje Sajovic pri pisanju o Venezueli
15. 9. 2024 ob 0:37
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
1 komentar
lojze19
Tale Turk in njegova razmišljanja so mi vedno bolj všeč. Kmečka pamet v akademski sferi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.