Črna statistika leta 2025: v gorah rekordno število smrti

Leta 2025 je v gorah ugasnilo 50 življenj, od tega 15 življenj tujih državljanov, kar predstavlja rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani posredovali 660-krat, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633. V letu 2025 so rešili 767 ljudi.

Najpogostejši vzrok nesreče je v 24 odstotkih še vedno zdrs, sledijo nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Več podrobnosti je razvidnih iz sporočila za javnost in grafičnih prikazov, ki ponazarjajo trende in strukturo nesreč v gorah v letu 2025. Leto je zaznamovalo tudi zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je zahtevalo tri življenja.

Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) v začetku leta tradicionalno predstavi analizo intervencij gorskih reševalcev za preteklo leto. Vodenje statistik ima pomembno vlogo pri spremljanju dolgoročnih trendov in razumevanju razmer na terenu. Podatki kažejo, da je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vse bolj kompleksna. V zadnjih desetih letih se je število intervencij povečalo s 430 (leta 2015) na 660 letno.

V letu 2025 je bilo 89 odstotkov reševalnih akcij (588), 10 odstotkov iskalnih intervencij (67), v 41 odstotkih primerov (273) pa je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali Policije.

Kje in zakaj se nesreče dogajajo

Leto 2025 izstopa kot najtežje leto po številu smrti v gorah v zgodovini vodenja statistik. Prvič beležimo 50 smrtnih žrtev, med katerimi je 15 tujih državljanov. Gre za najvišjo in zelo zaskrbljujočo številko v zadnjih dveh desetletjih.

Največ intervencij v letu 2025 so opravila društva GRS Bohinj (96; 14 odstotkov vseh intervencij), GRS Ljubljana (69; 10 odstotkov) in GRS Bovec (60; 9 odstotkov). Največ nesreč (352) se je zgodilo v poletnih mesecih junija, julija in avgusta. Po območjih izstopata področje Triglava (128 nesreč) in Kamniško-Savinjske Alpe (103).

Struktura vzrokov

Najpogostejši vzrok nesreč ostaja zdrs (24 odstotkov), sledijo nepoznavanje terena (22 odstotkov), neprimerna osebna oprema (11 odstotkov) in fizična nepripravljenost (10 odstotkov).

Največ nesreč se je zgodilo pri hoji po poti (20 odstotkov), hoji po brezpotju (8 odstotkov), aktivnostih v zraku (7 odstotkov), gorskem kolesarjenju (4 odstotki), plezanju (4 odstotki), vodnih aktivnostih (2 odstotka), pri delu (2 odstotka) in smučanju (2 odstotka).

Profil ponesrečenih

Skoraj polovica vseh reševanj (331) je zajemala nepoškodovane osebe. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 odstotkov), sledijo skupine od 30 do 39 let (16 odstotkov) in od 40 do 49 let (10 odstotkov).

V letu 2025 so tuje državljane reševali v 46 odstotkov primerov. Najpogosteje so bili med reševanimi državljani Nemčije, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Češke, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Belgije.

Kako zmanjšati tveganje

Izberimo turo, ki jo zmoremo, ustrezno se pripravimo, uporabljajmo zanesljive zemljevide in aplikacije ter s seboj vedno nosimo primerno osebno opremo. V primeru nesreče takoj pokličimo 112.