Če bo počilo, bodo prva tarča: o tihem, a resnem strahu Poljakov pred rusko jedrsko nevarnostjo

Foto: profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Po devetih mesecih ruske invazije na Ukrajino smo se te realnosti že privadili. Če je na začetku obstajal strah, da bo vojna eskalirala in se bo po okupaciji Ukrajine razširila na zahod, pa so se po številnih neuspehih ruske vojske, ki je bila potisnjena nazaj v bližino svojih mej, Evropejci zopet nekoliko pomirili. Vendar pa vsaj za nekatere države skrb še vedno ni odveč.

Ravno ruski neuspehi na terenu vzbujajo skrb, da se zatečejo k skrajni možnosti, torej k uporabi jedrskega orožja. Tega se zavedajo predvsem Poljaki, ki so po Ukrajini naslednji v vrsti na poti na Zahod. Kot zunanja meja NATO pakta so tudi prvi v vrsti, v kolikor pride do spopada med Rusijo in NATO-m.

V začetku oktobra je Poljska Američanom predlagala, da bi na njenem ozemlju postavili arzenale za ameriške jedrske konice, kar bi okrepilo njen položaj do vzhodne sosednje velesile. Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je prvi spregovoril o tej ideji, je takrat v intervjuju dejal, da so ameriški in poljski voditelji razpravljali o tej možnosti, ki ostaja odprta. Tiskovni predstavnik Bele hiše je zatrdil, da o tem ne ve nič.

Poljska bi ob izvedbi načrta postala prva država bivšega Varšavskega pakta z jedrskim orožjem na svojih tleh, ukrep bi sicer lahko označili za zrcalnega ruskemu, ki je jedrske konice namestil v Belorusiji. Vendar pa to ne bi pomenilo novost. Ameriško jedrsko orožje je že nameščeno v najmanj petih NATO državah in sicer v Belgiji, Turčiji, Italiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Samo sklepamo lahko, da po nedavni paniki z eksplozijami na vzhodu Poljske skrb ne bo pojenjala.

Poljaki na jedrskem tnalu že od nekdaj


Kot nam je pojasnil poljski veleposlanik v Republiki Sloveniji Krzysztof Olendzki, ima jedrsko vprašanje na Poljskem že tradicijo. V petdesetih letih je takratni poljski zunanji minister Adam Rapacki kot premik k demilitarizaciji srednje Evrope v Združenih narodih predlagal, da se Poljska, Zahodna in Vzhodna Nemčija odpovejo prisotnosti jedrskega orožja na svojem ozemlju. S tem je Poljska že takrat poskušala omejiti možnost jedrske vojne in se kljub podrejenemu položaju zavzela za tovrstno soglasje. Tako Nemčija kot Sovjetska zveza sta temu nasprotovali, slednja pa je jedrsko orožje na Poljskem ohranila vse do leta 1991.

Tokratne razmere pa Poljsko postavljajo v drugačen položaj, saj je takoj za Ukrajino najbolj jedrsko ogrožena država na svetu, vse od aprila, ko so Rusi namignili na možnost uporabe tega orožja tako proti Ukrajini kot državam članicam NATO. Ne gre le za jedrske konice v Belorusiji. Kaliningrajska oblast je ruska eksklava na Baltskem morju, ki predstavlja del severne poljske kopenske meje. Ta predstavlja podaljšek Ruske federacije globoko proti Srednji Evropi, saj je od Varšave oddaljena zgolj dobrih 250 km, kar je precej manj kot od ukrajinske meje do Moskve.

Čeprav ni dokazov, da imajo Rusi tam jedrsko orožje, pa je, kot pove poljski veleposlanik, sum za to več kot utemeljen. Jedrska konica bi do poljske prestolnice potrebovala le nekaj minut. Poljska je tako v procesu razvijanja protiraketnega ščita, za katerega pa zaradi tajnosti ni znano, v kateri fazi se trenutno nahaja. V njem so udeležena tako domača podjetja kot tudi tuji partnerji, vendar ne NATO kot tak, ki je še vedno previden. Nekateri deli Poljske so že uspešno pokriti s tem sistemom.

Tudi drugi se zavedajo nevarnosti


Da Poljaki v svojih preventivnih programih ne pretiravajo, pove dejstvo, da so v zadnjem mesecu podobne programe sicer oznanile tudi nekatere druge članice zveze NATO, ki za razliko od Poljske s svojo geografsko lego niso v prvi bojni liniji. Med njimi je tudi Nemčija, vendar so njihovi programi še v bistveno nižji fazi. Poljska, ki je prvič po Hladni vojni realno jedrsko ogrožena in ki bo gotovo prva napadena, v primeru da pride do neposrednega spopada med Rusijo in NATO-m, je zgolj otvorila razvoj protiraketnega ščita v Evropi.

Še en razlog, da je Poljska prva na vrsti, če Rusija "udari" z jedrskim orožjem, je njena ključna vloga pri pomoči Ukrajini. S kapitulacijo ali uničenjem Poljske bi se prekinil daleč največji koridor tako humanitarne kot tudi vojaške pomoči, čeprav bi še vedno ostal romunski, ki pa je manj prehoden. Rusija bi tako dosegla, ali pa vsaj skoraj dosegla to, na kar so računali pred vojno, torej veliko premoč nad Ukrajino in lahko zavzetje njenega ozemlja. Po besedah veleposlanika je prav to bil razlog za bombardiranje Lvova in zahodne Ukrajine na splošno, v neposredni bližini Poljske meje, saj tamkajšnja infrastruktura igra ključno vlogo pri mednarodni pomoči.

Kaj pa, če je Rusija papirnati tiger?


Z vsakim novim neuspehom Rusije na bojišču se potencial za uporabo jedrskega orožja povečuje. Najbolj ogrožene države s Poljsko na čelu uspehi Ukrajinske vojske tako ne pomirjajo. Vendar pa je neučinkovitost ruske vojne razkrila tudi realno (ne)sposobnost Ruske Federacije pri projekciji vojaške moči. Pred vojno je veljalo splošno prepričanje, da ima največja država na svetu drugo najmočnejšo, dobro organizirano vojsko in absolutno prevlado nad vsemi sosedami z izjemo Kitajske. Ta slika se je razblinila že pred meseci in hkrati postavila pod vprašaj ostale domnevne zmogljivosti Rusije. Vojska se je izkazala za precej nefunkcionalno, govori se o pomanjkanju orožja in celo pomanjkanju uniform.

Zdi se, da je v izgubljenem položaju njihova edina strategija povzročanje čim večje škode Ukrajini, vključno s pobijanjem civilistov. To dopušča realne možnosti, da ob poskusu uporabe jedrskega orožja nekaj ne bo delovalo, da arzenali v končni fazi niti ne delujejo tako, kot bi morali. V tem trenutku je največji problem glede Rusije pravzaprav to, da nihče ne ve, do kakšne mere imajo pod nadzorom svoje postopke, svojo vojsko, ali celo državo kot tako.

Srhljive scenarije o jedrski vojni je zato nemogoče oceniti glede dejanske verjetnosti, da se bodo zgodili. Kljub veliki verjetnosti glede na obdobje po Hladni vojni pa nas lahko nekoliko pomirijo izkušnje iz polpretekle zgodovine, ko je do takih eskalacij že prišlo, a so se strani umirile.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Naslovnica Domovina 166
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13