Čakajoč slovenskega Trumpa

Vir: Pixabay


Nedavno sem pisal o tem, da je Donald Trump svojevrsten politični fenomen, ki odlično predstavlja današnje kaotične čase ter ameriško družbo. Priznam, da me Trump kot politik fascinira in bi o njem lahko veliko pisal. A tokrat bi rad ta politični fenomen preslikal na slovensko družbo.  

Trenutno stanje ameriške politike me v mnogem spominja na stanje slovenske politične scene: huda polariziranost, nezmožnost sodelovanja in iskanja kompromisov. Dojemanje nasprotnega pola kot vira vsega zla. Iskanje demonov in odrešenikov. Kratkoročno razmišljanje in pomanjkanje vizije. Nezadovoljstvo ljudi z aktualno politično garnituro. 

Vse to so kompleksni problemi, ki jih tu ne bom niti skušal razrešiti. Trump v ZDA ni bil rešitev zanje in tudi moje želje niti približno niso dolgoročna rešitev za naše težave. Vseeno pa menim, da je Trump v ameriški politiki sprožil tektonske premike z daljnosežnimi posledicami. Lahko bi rekli, da je spremenil paradigmo. 
Skratka, ukinil je politični "status quo". Ameriška politika verjetno nikoli ne bo enaka. 

Pred njegovim pojavom je ameriška politika plula v znane, predvidljive vode. Vse je sprva kazalo, da bodo volitve leta 2016 boj med dinastijama Clintonov in Bushev. Znani obrazi, znane povezave, znane politike. Sterilno ozračje brez večjih sprememb. Predstave leporečja, praznih obljub in zlagane človečnosti. 

Trump je te vzorce pretrgal. S svojimi nastopi je v mnogih ljudeh nekaj prebudil. Nekateri so ga videli kot odgovor na ameriški zaton, kot nekoga, ki jih razume ali pa vsaj upošteva. Drugi so v njem videli konec demokracije in začetek fašizma. Vendar pa skoraj nikogar ni pustil ravnodušnega. V ljudeh je vzbudil močna čustva ter tako mobiliziral ameriško ljudstvo. Tako podpornike kot nasprotnike. Potiskal in testiral meje ameriške ustavnosti in demokracije. Fokus je obrnil k družbenim temam, kot so problemi medijske pristranskosti, woke kulture, deindustrializacije … Sprožil je obrat od Kitajske. Skratka, ukinil je politični "status quo". Ameriška politika verjetno nikoli ne bo enaka. 

Zatohlo ozračje 


Tudi v Sloveniji bi politično situacijo opisal kot sterilno. Kot sem že pisal, ob branju komentarjev Draga Jančarja, se od leta 2001 do danes marsikaj ni spremenilo. Isti ljudje, iste točke spora, iste, že tisočkrat prežvečene fraze in debate. Janša, Kučan, komunizem, fašizem, revolucija, osamosvojitev ... Vsaj zadnja dva sta (vsaj po mojem prepričanju) še najbolj resna in potrebna razrešitve, a o tem kdaj drugič. 

Zato si želim slovenskega Trumpa. Kaj s tem mislim? Čakam na nekoga, ki bo skozi slovensko politiko zarezal kot vroč nož skozi maslo. Nekoga, ki bo s svojo pojavo, s svojim programom prevetril naše zatohlo ozračje. Nekoga, ki bo odseval sodobno slovensko družbo, in ne spore in delitve, stare več kot trideset let, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Ki ne bo odvisen od obstoječih centrov moči, ki ne bo predstavljal le nove embalaže že davno zgnitega izdelka. 

Novi obrazi v slovenski politiki sicer niso nič novega. Že več kot deset let se vsake volitve pojavi nekaj "novega, svežega", ki to v bistvu ni. Kot se je še vsakič do sedaj izkazalo, gre le za novo pakiranje starih centrov moči. Predstavljen nam je nov heroj, ki nas bo rešil pred Janšo, ki bo mobiliziral apatične volivce, ki sprememb niti več ne pričakujejo. Po volitvah pa gre vse po ustaljenih tirnicah naprej (ali pa nazaj). 

Neuspeli slovenski Trumpi 


Še ena posebnost teh novih obrazov je, da se zmeraj pojavijo na levem političnem polu. Desnica tega problema nima, saj že večino časa trajanja naše države na njej kraljuje Janez Janša. Površinsko gledano bi njega pri nas še najbolj enostavno lahko primerjali s Trumpom. Gre za politika s trdno, zvesto volilno bazo, ki ga osrednji mediji in inštitucije ne prenesejo in demonizirajo, ter ki v ljudeh vzbuja močna čustva. A bistvena razlika med njima je v dosegu. Kot je dokazalo že ogromno volitev, Janša enostavno ni zmožen prepričati polovice državljanov, njegov doseg je bližje četrtini, kar pa niti približno ni dovolj. 

Kar ga od Trumpa najbolj loči, je njegova dolgotrajna prisotnost na politični sceni. Naj si o njem mislimo karkoli, niti približno ne predstavlja nekaj svežega. Mnogo ljudi ga ne bo izbralo, ker imajo občutek, da ga poznajo, da vedo, kaj bodo dobili. Skratka, preveč je obremenjen s svojo zgodovino. 
Zato si želim slovenskega Trumpa. Kaj s tem mislim? Čakam na nekoga, ki bo skozi slovensko politiko zarezal kot vroč nož skozi maslo.

Zadnje čase se na slovenski desnici vendarle pojavljajo spremembe. Od Aleša Primca do Pavla Ruparja. A Trumpovega uspeha jim ne uspe ponoviti. V Sloveniji imamo tudi sicer več politikov, ki jih površinsko lahko primerjamo s Trumpom. Janšo smo že primerjali. Zmago Jelinčič je podoben v svoji vulgarnosti in neposrednosti. Stranka Resni.ca pa je podobna v svojem populizmu ter uporabi družbenih medijev za doseganje ljudi.  

A nobena teh podobnosti ni bistvena za Trumpov uspeh. Trump je uspel, ker ga je bilo od tekmecev enostavno ločiti. Bil je nov, drugačen. S svojo pojavo je obljubljal temeljne spremembe: od političnih prioritet do načina delovanja. Hkrati pa je nagovarjal zelo široko paleto volivcev, ki jih je bolj kot specifične vrednote družilo nezadovoljstvo z obstoječo politiko. Ki so se počutili zapostavljene in prezrte. Ki so bili v želji po spremembah pripravljeni tvegati. 

Čas za nekaj novega 


Kaj torej želim povedati? Želim si prekinitve, uničenja obstoječe paradigme. Kjer volimo za ali proti Janši. Kjer na naš glas vpliva dojemanje druge svetovne vojne in prejšnjega režima. Kjer je podpora Kučana in osrednjih medijev bistvena za uspeh. Kjer se polovica volilnih upravičencev volitev ne udeležuje zaradi apatije.  

Zaenkrat v nobenem novem pojavu nisem tega zasledil. Stranka Levica se morda predstavlja kot nekaj novega, mladim všečnega, a je vse preveč očitno, da predstavljajo nekaj zelo starega. Ruparja je bilo vse preveč enostavno povezovati s stranko SDS, hkrati pa sem pri njem imel občutek, da gre za nekakšno obujanje Desusa, torej zopet nič novega. O novih obrazih LDS-a nima smisla zgubljati besed. 
Želim si prekinitve, uničenja obstoječe paradigme.

Ko pravim, da si želim slovenskega Trumpa, s tem mislim, da si želim vstop v politiko nekoga politično novega, a vseeno splošno znanega. Morda znanega gospodarstvenika ali športnika. Karizmatičnega in energičnega, ki bo uspel nagovoriti predvsem neopredeljene, apatične volivce. Tiste, ki se trenutno ne čutijo zastopane. Ki na nikakršen način ne bo podaljšek ali satelit obstoječe politike. Ki bo uspel brez pomoči oziroma navkljub delovanju osrednjih medijev, preko novih kanalov. Ki bo razne Janše in Kučane, stara omrežja in njihove frustracije, naredil irelevantne.

Ne čakam na odrešenika, ampak na rušilno kroglo (kot sem nekoč posrečeno videl poimenovanega Trumpa), ki bo našo zatohlo politično sceno postavil na glavo in prestavil v 21. stoletje.  

Ki ne bo spomenikov premikal z odlokom, ampak jih bo posredno v muzeje poslal, ker bodo tja enostavno spadali, kot Valvasor in Franc Jožef.



Izbrano za naročnike:

Ravnateljica staršem: če bi vedeli, kaj vaši otroci počnejo na pametnih telefonih, bi jim ga takoj ukinili.

98. številka tednika Domovina, elektronska izdaja: zakaj razvajenost prinese nasilje.

Tino Mamić: Sanje o koncu revolucije.

Obiščite našo naročniško stran (klik)



Anketa o slovenskih medijih in Domovini:

Sodelujte v anonimni anketi o slovenskih medijih in Domovini: katere prebirate, kako jih cenite, kaj še želite brati na Domovini itd. Anketa vam bo predvidoma vzela 8 minut časa.

Create your own user feedback survey

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mojca Šetinc Pašek z udarnim poročilom o financiranju stranke SDS. Bo komisijo v nadaljevanju sploh še vodila?
  • 07. 11. 2023
Enotnost politikov po ujmi koristi vsem, ni pa potrebe, da bi trajala predolgo
  • 24. 08. 2023
Streljanje z golobi: zdrahe, ki slabijo desno sredino
  • 11. 11. 2023