Brezposelnost se povečuje. Proračun ima 280 milijonov primanjkljaja. Kako daleč je recesija?

Državni proračun je po prvih izračunih v prvih desetih mesecih zabeležil 10,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 14,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se v tem času zmanjšali za 7,3 odstotka na približno 10,6 milijarde evrov.

Upadanje brezposelnosti se je oktobra prekinilo. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec meseca prijavljenih 52.991 iskalcev zaposlitve, kar je 1,8 odstotka več kot septembra in 20,5 odstotka manj kot oktobra lani.

Po zadnjih podatkih Združenja nabavnikov Slovenije se je indeks nabavnih menedžerjev meseca oktobra vnovič znižal, trenutno znaša 35,7 točke. To kaže, da gospodarska dejavnost že nekaj mesecev pada.

Brezposelnost narašča

Oktobra se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6848 brezposelnih oseb, kar je 38 odstotkov več kot v predhodnem mesecu. Od tega je bilo 2563 iskalcev prve zaposlitve, kar je 226,1 odstotka več kot septembra.

Med novoprijavljenimi je bilo še 2453 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 43 brezposelnih zaradi stečajev in 574 presežnih delavcev. V obdobju od januarja do oktobra je bilo v Sloveniji vsak mesec v povprečju brezposelnih 57.426 oseb, kar je 24,5 odstotka manj kot lani v tem času.

Od 5900 brezposelnih oseb, ki jih je oktobra zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3629 oseb, kar je 20,5 odstotka manj kot septembra in 11,3 odstotka manj kot oktobra 2021.

Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, so oktobra zavodu sporočili 13.223 prostih delovnih mest. To je 12,6 odstotka manj kot septembra in tri odstotke manj kot oktobra 2021. V obdobju desetih mesecev je bilo prostih delovnih mest 13,6 odstotka več.

Najbolj so povpraševali po delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah in za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, pa tudi po čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, skladiščnikih in uradnikih za nabavo in prodajo, prodajalcih, varilcih, delavcih za preprosta dela pri nizkih gradnjah in natakarjih.

Proračun zmanjšal primankljaj

Znižal se je tudi primanjkljaj, in sicer na 283 milijonov evrov, so sporočili s finančnega ministrstva. Davčni prihodki so v prvih desetih mesecih dosegli približno 8,7 milijarde evrov, kar je 15,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Pri tem so se prilivi iz davka na dodano vrednost povečali za 16 odstotkov na približno štiri milijarde evrov. Tolikšno rast na ministrstvu pripisujejo lanski zaustavitvi gospodarske aktivnosti in potrošnje prebivalstva v času epidemije covida-19 ter posledičnemu učinku zadržane potrošnje v letošnjem letu. Na rast vpliva tudi visoka inflacija, so dodali.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se povečali celo za 42,2 odstotka na 1,3 milijarde evrov. To rast na ministrstvu pojasnjujejo z visokim poračunom za leto 2021 zaradi boljšega poslovanja podjetij v tem letu in posledično višjih letošnjih mesečnih akontacij.
Prilivi od dohodnine so do konca oktobra dosegli približno 1,2 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, prihodki od trošarin pa so se zvišali za 0,9 odstotka na prav tako 1,2 milijarde evrov.

Kako daleč je recesija?

Negotove razmere, motena oskrba, dražji energenti, vse višja inflacija in obrestne mere znižujejo povpraševanje tako v predelovalni dejavnosti kot v storitvenih dejavnostih. Poznavalci razmer ocenjujejo, da smo že v recesiji, ki med drugim prinaša tudi odpuščanja.

Zmanjšanje obsega naročil pomeni, da podjetja ne bodo proizvedla toliko, kolikor so načrtovala, zaradi tega bo manjši BDP, podjetja bodo prisiljena odpuščati.

Glede na vztrajno padanje kazalnika PMI pa lahko rečemo, da smo dejansko že v recesiji, pravi Uroš Zupančič iz Združenja nabavnikov Slovenije: "Imeti pet mesecev PMI pod vrednostjo 50, nakazuje na to, da se gospodarstvo ohlaja. Ta recesija je trenutno zavita v krinko inflacije in dviga plač, zato je ne vidimo jasno, kot bi jo videli sicer."

Začelo se je z ohlajanjem nemškega gospodarstva, k nam dogajanje v najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerici prihaja z enomesečnim zamikom.

Vrednost indeksa je bila nižja le v covidni krizi, tj. aprila 2020, ko je kazalnik padel na 24 točk, je pa zanimivo, da je trenutni trend njegovega gibanja veliko bolj negativen kot v času epidemije. To ni obetavno, dodaja Zupančič. Pritrjuje mu ekonomist Marko Pahor. Velikih razlogov za optimizem trenutno ni.

Upad gospodarske dejavnosti je sicer globalen, a Pahor ne pričakuje, da bo dolgotrajen. Hitrost okrevanja bo odvisna od geopolitičnih razmer in monetarnih ter fiskalnih ukrepov za obvladovanje inflacije in spodbujanje gospodarstev. Posledice recesije pa bomo najverjetneje občutili vsi.