Brez spoštovanja lastninske pravice ni pravne države!

''…Ko bo imel MOL načrte za ureditev Roga, bomo ta prostor povsem mirno in prostovoljno zapustili…''

-Rog, izjava ob zasedbi, 2007

V deželi, kjer si ob resni bolezni prisiljen zbirati zamaške, če hočeš preživeti, je vse mogoče. Nič več nas  ne more presenetiti.

Da se ne motim, se je izkazalo pred dnevi, ko je skupina ''umetnikov'' in umetnikov ter ostalih revolucionarnih mladcev dala slovenski javnosti glasno vedeti, da se požvižgajo na pravno državo. A kakorkoli že tresemo košaro z jabolki in hruškami, ljubčki moji, brez spoštovanja lastninske pravice ni pravne države!

Prisvojitev

Sploh ni pomembno, kakšna remek dela kulturnih ustvarjalcev nastajajo med razpadajočimi zidovi nekdanje tovarne, pomembno je, da so zasedli in si prisvojili nekaj, kar NI njihovo. Amen. Pika. Tudi Micka in Francelj ne moreta kar tako vdreti v xx stanovanje, četudi je občinsko in prazno. Ali pač?

Morda pa so Rogovci s svojo zasedbo prižgali kakšno novo zeleno luč v slovenskem, jako dolgočasnem vsakdanu stanovanjske politike?

Sploh ni pomembno, kakšna remek dela kulturnih ustvarjalcev nastajajo med razpadajočimi zidovi nekdanje tovarne, pomembno je, da so zasedli in si prisvojili nekaj, kar NI njihovo.

Zanimivo se mi zdi, da Rogovcem ploskajo tudi nekateri pravniki. Če je, seveda, verjeti navdušenju, ki ga širijo po facebooku. Resno jih sprašujem, mar se jim – kot strokovnjakom - ne zdi zaskrbljujoče, ko ena sama interesna skupina politično - kulturnih(?) aktivistov zaustavi kolesje pravne države?

Prav tako mi ni čisto jasno, od kod takšna javna in tudi medijsko-twiterska skrb v čigave roke bo šel Rog in kaj se bo tam zidalo? Tistemu, ki želi podreti svojo hišo pa ima zato ustrezne dokumente, ni treba spraševati za dovoljenje sosedov ali, bognedaj, slučajno mimoidočih?

Skrbi me pa, ker je ravno med mladimi toliko Rogovih simpatizerjev. Mar jih danes učijo isti učitelji, kot so vtepali v glave zakone samoupravljanja in socializma moji generaciji?

Skvot v Poljanski dolini

Tudi v Poljanski dolini smo imeli podobno zapuščen objekt. Visoko je ležal Poljancem kot mlinski kamen okoli vratu. Hipotetično bi ga lahko kadarkoli zasedla skupina mladih, ki bi se ji zaluštalo imeti tam svoj skvot. Ne bi plačevali najemnine, kakopak, niti davka na nepremičnine in stavbno zemljišče ne. Wifi bi kradli bližnji kmetiji, elektriko pa s štange, z vodo bi že kako, sicer je pa Sora blizu.

Kljub temu, da bi tisti, ki bi Visoko obiskovali, ustvarjali gore smeti, bi komunalcem, ki bi bentili zaradi neplačevanja odvoza navlake, kazali osle. Pozimi, če ne bi bilo drugega, pa bi pokurili še tisto malo omar iz Tavčarjevih časov, ki so še ostale.

Kdo bi se spotikal ob takšnem vandalizmu, ko gre za vzvišene cilje sodobne umetnosti! Če bi jim kdo kaj drekal, bi na razpadajočem Visokem uporniško razglasili "kulturno cono" splošnega družbenega pomena, ker se to sliši fantastično.

Novinarji, somišljeniki in simpatizerji, bi pisali udarne članke, pripravili bi dva, tri odštekane koncerte, performans ali razstave.  Če bi občina hotela Visoko nazaj, bi zanetili revolucijo, zabarikadirali bi se v Tavčarjevem dvorcu, kričali o nedemokratičnosti te države, o njenem sramotnem odnosu do kulture, skratka, naredili bi celo štalo.

Če bi se vse našteto zgodilo, pa se na srečo nikoli ni, potem Tavčarjev dvorec ne bi bil nikoli obnovljen, in nikoli se ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo danes.... Po 100 letih in več je spet zagorel ogenj v črni kuhinji v Dvorcu na Visokem, ki je bila pred kratkim na novo restavrirana. Sam Kosmov Janez je skuhal čaj iz zdravilnih zelišč, ki sta jih nabirala z Meto in z njim postregel mladim, ki so si dvorec prišli ogledat od blizu.

Rog se mora podreti

Tudi zato, da bo Rog nekoč podobno zasijal kot Visoko, se mora podreti ali obnoviti in na njegovem mestu narediti nekaj, kar bo mestu v ponos.

Že daljnega leta 2007 so Ljubljančani razmišljali o tem, da bi ustvarili inovacijsko oblikovalsko arhitekturno središče, ki bi nudilo prostore za razstavišča, ustvarjalne laboratorije, ateljejsko -rezidenčne prostore ter stanovanja, trgovine in hotelske kapacitete".

Ureditev kompleksa pa bi temeljila na prepletanju javnih in zasebnih programov, z oživitvijo kompleksa tovarne Rog bi levi breg Ljubljanice postal privlačen vse do Plečnikovih zapornic.

"Da me jebeš, ne razumem vseh teh pridnih državljanov in pridnih uslužbencev, ki smo jim trn v peti!'' je vzkliknila ena od uporabnic Roga.

Naj me vrag pocitra, če moja zdrava kmečka pamet razume njo!