Bodo države EU ponovno uvedle služenje vojaškega roka?

Medtem ko Nemčija razmišlja o ponovni uvedbi vojaškega roka, se o ponovnem služenju vojaškega roka pogovarjajo tudi v drugih državah.

Vse več držav ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka, nekateri politiki Evropske unije pa podpirajo idejo o ponovni enotni uvedbi po vsej Evropi. Madžarski novičarski portal Divány je pogledal po državah, ki so ponovno uvedle naborništvo.

O tem, da so poklicne vojske po vsej celini podhranjene, se v Evropi strinja vse več držav. Zamisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v zadnjih tednih niso izpostavili le voditelji EU, ampak tudi vodstvo nemške krščanskodemokratske stranke (CDU). Slednja je na strankarskem kongresu v začetku maja sprejela predlog, da bi morali mladi za določen čas obvezno služiti domovini. Še bolj obširna je ideja Manfred Weber, vodje Evropske ljudske stranke, ki je mnenja, da bi naborništvo razširil na celotno celino.

Nemčija, ki bi naborništvo rada obnovila, ga je sicer odpravila leta 2011. Nekdanji obvezni vojaški rok bi ponovno uvedli kot leto družbeno koristnega dela bodisi v oboroženih silah Nemčije, imenovanih Bundeswehr, bodisi v socialnem zavodu. Pobuda bi vstop v vojsko omogočila tudi ženkam.

Kot primer dobre prakse mnogi vidijo švedski model. Švedska zahteva, da se morajo vsi državljani, tako moški kot ženske, prijaviti in izraziti svojo pripravljenost za služenje vojaškega roka. Na Švedskem je tako le majhen delež polnoletnih dejansko vpoklicanih v vojsko. Tudi Danska preučuje idejo o obveznem služenju vojaškega roka. Leta 2026 naj bi uvedla novačenje žensk.

Služenje vojaškega roka pa je marsikje že obvezno, in sicer na Cipru, v Avstriji, Estoniji, Grčiji, Litvi in Latviji, pa na Finskem, Švedskem in Danskem.

Latvija je bila sicer zadnja država, ki je ponovno uvedla sistem, pri čemer so se morali vsi moški, stari med 18 in 27 let, leta 2023 znova prijaviti na 11-mesečno obvezno služenje, medtem ko je služenje vojaškega roka za ženske prostovoljno. Na odločitev baltske države je vplivala vojna v Ukrajini.

Litva se je leta 2015 odločila za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, tudi kot odgovor na geopolitične razmere. Tudi Finska se je pred kratkim odločila za obvezno služenje vojaškega roka. Od 18. leta starosti so lahko vpoklicani vsi moški, služenje vojaškega roka pa je obvezno do 30. leta, potem pa se Finci štejejo za rezerviste. V Evropi je zanimiv že omenjeni švedski primer, kjer se poleg moških na podlagi izjave lahko včlanijo tudi ženske.

V Grčiji je vojaški rok obvezen med 19. in 45. letom, običajno 9–12 mesecev, dolžina pa je odvisna od vrste sile, kjer se obveznost opravlja.

Na Cipru je obvezen za starejše od 18 let. Na Danskem je vojaški rok podoben ukinjenemu madžarskemu sistemu, pri čemer morajo 18-letniki služiti 4–12 mesecev, kar se lahko nadomesti z družbeno koristnim delom.

V Avstriji je leta 2013 na referendumu več kot 59 odstotkov prebivalcev glasovalo za naborništvo, pri čemer morajo vsi moški služiti dobo osmih mesecev, ki se lahko nadomesti tudi z delom v splošno korist.

Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Medtem ko ga nekatere evropske države ponovno uvajajo, se to vprašanje ponovno odpira tudi na slovenskem političnem parketu, a so na ministrstvu za obrambo mnenja, da je o tem še preuranjeno govoriti. Trenutno namreč bolj kot o naborništvu razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski.