Bo novi zakon o varstvu okolja uničil edino cementarno v Sloveniji ali poskrbel za varstvo zdravja in okolja?

Poslanci so v torek v okviru redne seje opravili tretjo obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja, ki prinaša zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig. Glasovanje o noveli zakona je bilo na sporedu danes – navzočih je bilo 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, nihče proti.

Pred začetkom obravnave v začetku tedna je pred stavbo parlamenta potekal protest zaposlenih v Salonitu Anhovo, ki so izrazili nasprotovanje spremembam zakonodaje. Poslancem so sporočili, da bodo s potrditvijo novele morali sprejeti odgovornost za uničenje edine cementarne v Sloveniji. 

Predlog novele zakona o varstvu okolja so lani jeseni s 5000 podpisi volivcev v parlamentarni postopek vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec, kjer si želijo zvišanja standardov za sosežigalnice na raven tistih, ki veljajo za sežigalnice. 

Upravljavci naprav za sosežig bodo morali obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja. 

“Posebej poudarjamo, da predlog novele zakona o varstvu okolja ni prvi poskus spremembe izjemno diskriminatorne in krivične zakonodaje, ki prebivalce, ki živimo v okolici obratov za sosežig, postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov. Naprave za sosežig odpadkov lahko povsem legalno in bistveno bolj obremenjujejo okolje, kot lahko to počnejo specializirane sežigalnice odpadkov,” so v sporočilu za javnost pojasnili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče. 

Predlagatelji zakona se sklicujejo tudi na zdravstveno stroko, v Inštitutu 8. marec pravijo, da predlog ni bil napisan za posamezno tovarno, temveč da bi postavil nove standarde za izpuste za vse sosežigalnice, predpisal večji nadzor nad izpusti ter določil višje kazni za tiste, ki kršijo standarde.   

A kot poroča Svet 24, ob tem pozabljajo, da je Salonit Anhovo naša edina cementarna, cement pa je strateška surovina, nujno potrebna tudi za gradnjo stavb. Skupni imenovalec predlagateljev strožjih standardov je dobiček Salonita Anhovo. V odgovorih pa je bilo tudi zaznati, da so uporabljali skorajda povsem identične stavke in izjave.  

Bo Slovenija ostala brez strateške surovine?

Pred začetkom obravnave predloga novele so zaposleni v Salonitu Anhovo znova s transparenti stopili pred parlament. Kot so poudarili udeleženci protesta, jih je na ulico pripeljala “borba za ohranitev delovnih mest in najboljše cementarne v širši regiji”.  

“Odločevalce želimo opozoriti, da bodo s sprejetjem take novele povzročili nepopravljivo škodo tako podjetju Salonit Anhovo kot našim družinskim članom, saj bomo ostali brez kakovostnih delovnih mest v Soški dolini. Ta bo postala dolina duhov, Slovenija pa bo ostala brez strateške surovine – cementa,” so opozorili. 

Predstavnica sveta delavcev v cementarni Tereza Pahor je opozorila, da zaposleni v Salonitu Anhovo že dlje časa niso slišani. Do predvidene zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig pa je bil kritičen tudi direktor proizvodnje v Salonitu Anhovo Sven Božič. Po njegovih pojasnilih v cementarni ne nasprotujejo zaostrovanju okoljskih standardov, saj so tudi sami predlagali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bi zaostrili pogoje za delovanje obrata. 

"Smo pred naslednjim investicijskim ciklom, v okviru katerega bi umestili naprave za čiščenje dimnih plinov, s katerimi bi lahko glavne emisije več kot prepolovili, ampak to še vedno ni dovolj," je poudaril. 

Na ponavljajoče se proteste zaposlenih v Salonitu Anhovo so se v sporočilu za javnost odzvali tudi predlagatelji novele. »V Eko krogu vemo, da so delavci žrtve umazane igre lastnikov cementarne. Tehnologije čiščenja dimnih plinov obstajajo, že nekaj let jih uvajajo na Kitajskem in v Evropi. Celo sama cementarna je še pred kratkim trdila, da izpuste nevarnih snovi lahko ustrezno omeji. Zdaj so se očitno odločili, da v čiščenje dimnih plinov ne bi vlagali, dobiček bi raje ohranili za lastnike,« so zatrdili.

V Salonitu Anhovo vplive na zdravje in okolje jemljejo resno 

“Konec leta 2023 so stopili v veljavo novi zaključki BAT za sežigalnice, ki bi jih morala po sprejemu zakona upoštevati tudi cementarna Salonit Anhovo. Zakon, ki je v evropskem merilu precendens, tako nalaga cementarni, da poleg zakonodaje za cementarne upošteva tudi zakonodajo za namenske sežigalnice odpadkov. Zaradi razlik v tehnoloških procesih to žal ni mogoče, saj takšne tehnologije za cementarne ni na voljo nikjer na svetu. Zato bi sprejetje zakona lahko vodilo v zaprtje edine cementarne v Sloveniji in tudi onemogočenje cementne industrije v Sloveniji. Ni namreč niti ene cementarne na svetu, ki bi se lahko prilagodila mejnim vrednostnim, zapisanim v noveli Zakona o varstvu okolja, ki so jo pripravile nevladne organizacije,” so nam sporočili iz cementarne Anhovo. 

Navedbe, da so delavci »žrtve umazane igre lastnikov cementarne«, ostro zavračajo. Kot so zapisali, je pravica do sindikalnega organiziranja njihova temeljna pravica, ki je neodtujljiva. Uprava in lastniki njihova prizadevanja za ohranitev cementarne in s tem njihovih delovnih mest v celoti podpirajo. 

“V Salonitu Anhovo resno jemljemo zniževanje svojih vplivov na zdravje in okolje. Zato smo že v letu 2021 napovedali, da si do leta 2035 želimo doseči ogljično nevtralno proizvodnjo cementa. S tem v mislih smo napovedali vrsto tehnoloških posodobitev in za implementacijo teh oddali tudi vlogo za dovoljenja na pristojni ministrstvi. To priča o tem, kako resno mislimo zniževati svoje vplive na okolje v prihodnosti. A vse posodobitve, ki jih predlagamo in za katere prosimo za dovoljenja, vsebujejo tehnološke posodobitve, ki so že razvite in prilagojene cementarnam,” dodajajo. 

Prebivalci in občina računajo na čim širšo in soglasno podporo 

“S stališča zdravja so mejne vrednosti postavljene tako, da zagotavljajo neko varstvo prebivalcev in okolja. S tega vidika ni razloga, da bi bile različne za naprave za sosežig kot za sežigalnice. S tem zakonom bi se te stvari zakonsko uredile. A to ne pomeni zaprtja ali onemogočanja cementarne,” pa je za Domovino povedal Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči, v katero spada tudi Anhovo. 

Kot pravi, se o tem govori že štiri leta, zadnji zaključki, sprejeti na nivoju EU za sežigalnice, so že iz leta 2019 in za prilagoditve bo časa še pet let. “Gre za zelo dolgo debato, cementarna bo sicer imela manjši dobiček, ker je treba investirati v tehnologijo, vendar je to izvedljivo.” 

Občinski svet je zakon brez glasu podprl. Prebivalci in občina pa računajo na čim širšo in soglasno podporo, zaključi Stegel.