Bo hrvaški “fake news” izrabljen za notranji obračun s Toninovo komisijo?

Uredništvo
11

Hrvaški Večernji list je javni del poročila slovenske parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o arbitražnem postopku izrabil za dokazovanje domači javnosti, da je Slovenija v arbitražni postopek šla, kot da gre za obveščevalno operacijo in ne pravni postopek pred mednarodnim telesom.

Predsednik Knovsa, Matej Tonin je današnje pisanje hrvaškega medija označil za “fake news”, slovensko politiko pa pozval, naj ga ne poskuša uporabiti za obračun s KNOVSom.

A želje poslanca NSi očitno ne bodo ostale uslišane, saj je provladni Siol.net že izkoristil priložnost za napad na komisijo oz. njenega predsednika. Knovs je namreč pred kratkim napovedal, da bo v zadevi “Lepa N.” na zaslišanja poklicala tako predsednika vlade Marjana Šarca kot sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca.  

“Poročilo slovenske komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb dokazuje, da je Slovenija v arbitražni postopek vstopila, kot da gre za obveščevalno operacijo, ne pa pravni postopek pred mednarodnim organom,” na svoji spletni strani danes piše Večernji list.

Po njihovem javni del poročila dokazuje, da je Slovenija arbitražno afero skušala spremeniti v afero hrvaškega “nezakonitega prisluškovanja”, s čemer bi odvrnila pozornost od dejstva, da je slovenska stran kršila pravila arbitražnega postopka. “Ugotovitve slovenske parlamentarne komisije (KNOVS) nedvomno potrjujejo, da je slovenska stran s ciljem arbitražne prevare angažirala državni aparat in svoje tajne službe,” pišejo Hrvati.

Kot nadaljujejo, iz javnega dela 150 stranskega poročila izhaja, da je slovenska država preko svojih obveščevalnih služb ves čas sodelovala v prikrivanju nezakonitega komuniciranja slovenske arbitražne agentke Simone Drenik in arbitra Jerneja Sekolca, čeprav je vseskozi trdila, da s tem nima nič.

Kot izpostavljajo hrvaški novinarji, so slovenske tajne službe skrivaj usposabljale člane slovenske ekipe kako lahko nezakonito komunicirajo in izmenjujejo tajne podatke, da jih ne bi odkrili. A težava je nastala, ko so bili odkriti, ker slovenska arbitražna agentka v nekem trenutku ni spoštovala navodila, ki jih je dobila od slovenske tajne službe.

Po prepričanju Večernjega lista poročilo KNOVS-a postavlja pod vprašaj slovensko argumentacijo v postopku tožbe Slovenije proti Hrvaški pred Sodiščem EU v Luksemburgu, kateri bi do konca leta moral prinesti presojo v hrvaško-slovenskem arbitražnem sporu. Odločal naj bi, ali Hrvaška z nesprejemanjem arbitražne odločitve krši evropsko pravo in ali se je Hrvaška upravičeno povlekla iz arbitražnega postopka in če je arbitražno sodišče sprejelo pravo odločitev, ko je presodilo, da slovensko kršenje arbitražnih pravil ni bilo takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti svoje presoje.

Tonin odgovarja: Članek je fake news v službi hrvaških interesov

Na članek se je na Facebooku odzval Matej Tonin in opozoril, da se omenjeni članek pojavlja v časopisu, ki ga hrvaška obveščevalna služba redno uporablja za lansiranje lažnih zgodb v hrvaško korist.

Po njegovem je v članku mnogo netočnosti, za največjo laž pa označi trditev, da je bila Slovenija oziroma SOVA vpletena v prikrivanje nezakonite komunikacije med Drenikovo in Sekolcem. “Če bi to držalo, potem Hrvati te komunikacije zagotovo ne bi prestregli,” zatrjuje predsednik KNOVS-a.

Bistvo hrvaškega “fake newsa” je, da hrvaški novinar poskuša prikazati, da je SOVA ukrepe, ki so bili namenjeni slovenski projektni skupini, dejansko delala za zaščito nedovoljene komunikacije Drenik-Sekolec, pravi Tonin in slednje označuje za čisto laž. Eno je namreč nedovoljena komunikacija Sekolec-Derenik, drugo pa komunikacija znotraj slovenske projektne skupine, za katero je logično, da jo je SOVA zaščitila in tako preprečila Hrvatom, da bi prišli do slovenskih argumentov in stališč.

Glede postopka pred sodiščem EU pa Tonin opozarja, da se to ne bo ukvarjalo z arbitražno razsodbo, ampak s hrvaškimi kršitvami evropskega pravnega reda.

“V javnem delu poročila KNOVS ni navedeno nič, česar javnost že ne bi vedela pred objavo poročila,” pravi Tonin in v nadaljevanju izraža pričakovanje, da bo slovenska politika enotno obsodila lažno novico Večernjega lista.

“Upam, da del slovenske politike hrvaški fake news ne bo poskušal uporabiti za obračun s KNOVSom,” dodaja Tonin in spominja, da je pred KNOVSom nekaj pomembnih pričanj, ki so povezana z blokado civilnega nadzora nad obveščevalnimi službami. Zato po Toninovih besedah obstaja možnost, da bo hrvaški fake news uporabljen za diskreditacijo KNOVS.

Odzivi oblastnih politikov Hrvaške in Slovenije:

Na pisanje njihovega medija sta se odzvala tako hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović kot premier . Grabar Kitarovićeva je na Twitterju zapisala, da je “Slovenija končno priznala škandalozno početje, ki je pripeljalo do padca arbitraže,” ter ponovila stališče, da je “arbitraža že dolgo mrtva” in da se spor lahko reši le bilateralno.

Po besedah hrvaškega premiera Andreja Plenkovića pa “objavljeno poročilo, o katerem pišejo hrvaški mediji, samo potrjuje naše stališče. Vsem je to jasno.”

In še odziv slovenskega zunanjega ministra:

Siol.net: Toninovo darilo Hrvaški

Kritično na račun Mateja Tonina pa se je nemudoma odzval portal, Siol.net, ki je blizu virom znotraj kabineta slovenskega predsednika vlade.

Aleksander Kolednik v članku navaja mnenje nekdanjega obveščevalca Marjana Miklavčiča, da poročilo sploh ne bi smelo priti v javnost, ker razkriva obveščevalne metode dela in otežuje nadaljnje delo Slovenije glede tožbe zoper Hrvaško. Obenem Miklavčič prikima hrvaškim trditvam, da smo s poročilom priznali, da smo bili od samega začetka obveščevalno in politično vpleteni v zadevo, kar ne bi smeli biti.

Miklavčič poročilo vidi kot uslugo Hrvaški in dodaja, da bi morali pristojni organi preveriti, kakšna je pri tem odgovornost predsednika komisije Mateja Tonina.

Tudi Miklavčičeve besede že odmevajo v hrvaških medijih. Tportal.hr tako piše, da “portal Siol.net, ki je blizu slovenski vladi, navaja, kako je predsednik opozicijske stranke NSi Matej Tonin, ki vodi KNOVS, v primeru arbitražne afere “s svojim darilom navdušil Hrvate in s tem škodoval nacionalnim interesom.”

Hrvaško odkrivanje tople vode darilo Šarcu in Črnčecu za obračun s Toninom
V vroči temi arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško je treba vedeti nekaj: kar se je dalo zavoziti, je že bilo zavoženo; slovenska stran je naredila prekršek, za katerega je arbitražno sodišče ocenilo, da nima pomembnejšega vpliva na razsodbo, Hrvati pa so ga izkoristili za izgovor, da odločitve arbitražnega sodišča ne spoštujejo. Zaradi tega jih Slovenija toži pred sodiščem EU.

Vse ostalo je odkrivanje tople vode ter služi notranjepolitičnim interesom v eni ali drugi državi. KNOVS je trenutno v Sloveniji na udaru, ker bolj ambiciozno, kot bi si to oblast želela, preiskuje, kako je prišlo do zaposlitve premierjeve “prijateljice” mimo razpisov v Sovi. V tej zadevi nameravajo zaslišati tako predsednika vlade Marjana Šarca kot njegovega glavnega operativca, Damirja Črnčeca.

KNOVS in njenega predsednika Mateja Tonina je zato, “v korist nacionalne varnosti” (kot to interpretirajo v kabinetu predsednika vlade) potrebno diskreditirati, da se za oblast neprijetne ugotovitve o “prijateljskem kadrovanju” ne bi prijele v javnosti. Kot sedaj namreč kaže, prav afera “lepa N”, Marjanu Šarcu v javnomnenjskih anketah najbolj škodi.

Hrvaška objava, namenjena strjevanju lastnih vrst v sporu s Slovenijo je zato dejansko največje darilo Šarcu in Črnčecu za slovenski notranjepolitični obračun z Matejem Toninom in parlamentarno komisijo, ki si po njuno dovoli preveč. Vzporedno bomo zato ponovno dobili priložnost opazovati, v katere medije, ob Siolu, še sežejo lovke s kabineta predsednika vlade.


Doniraj

11 KOMENTARJI

  1. Dejstvo je, da je Slovenija na podlagi arbitražne odločbe izgubljala na celotni kopenski meji, pridobila pa nekaj izropane piranske mlake in ostala brez stika z odprtim morjem.

    Na ozkem koridorju pa je pridobila služnostno pravico plovbe in polaganja kablov.

    Če odštejemo služnostno pravico do polaganja kablov, s katero si v realnem življenju nimamo kaj pomagati, je Slovenija potegnila krajši konec tudi na morski meji.

    Hrvati so se pokazali za velike prijatelje Slovenije in Slovencev, ker nočejo sprejeti krivično dosojenega našega ozemlja in naših ljudi

    Tonin kljub temu, da je pomaknil stranko bližje levici, ne bi smel čutiti nobene potrebe, da bi ščitil slovensko levičarsko politiko, ki je zavozila arbitražni postopek v lastno škodo in v korist Hrvaške

    • Slovenec Kremenit: z vami se strinjal. Janšo bi poslušali, pa bi se vse razrešilo bolj v korist Slovenije. Sama sem prepričana, da bo tožba Slo proti HR izgubljena. Tudi blatenje hrvaške turistične sezone, kar se je pokazalo za fake, ter predsednice celo letošnje poletje v mainstream medijih, kar je zagotovo bilo skoordinirano, kaže na neko čudno nervozo naših oblastnikov. Ki vedo več, kot mi. Nenazadnje imajo za to svoje pravne zastopnike. Ter obnašanje glede Schengna itd. Škoda, Janša že ves čas pravilno opozarja na napake in posledice ter da je dogovor mogoč, pa vsi ignorirajo, ker je pač treba biti antiJanša, četudi to škoduje nacionalnim interesom. V tem trenutku je dogovor s Hrvati zelo mogoč in je tudi v njihovem interesu, to Plenković vseskozi poudarja. Kako bo v prihodnje, če bodo naši povsod popušili in če na Hrvaškem oblast spet prevzamejo komunajzli, pa lahko samo ugibamo.

  2. Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško je katastrofalno slaba. Ni dobra ne za Slovenijo in ne za Hrvaško.
    Za Slovenijo pa je še dodatno slaba, saj praktično Slovenija ni uspela niti v eni sam zahtevi.
    Slovenija je stavila le na stik z odprtim morjem, ki ga ni dobila. Razen tega smo izgubili Joška Jorasa in nekaj državljanov ter ozemlje med kanalom Sv. Odorika in staro strugo Dragonje. Izgubili smo še nekaj spornih območij.
    Največja polomija pa je izrek sodbe, ki priznava le obstoječo katastrsko mejo.
    Strokovnjaki vedo, kako meja poteka in koliko težav in incidentov lahko povzroči obema, Slovencem in Hrvatom.
    Od razsodbe je minilo že nekaj časa in svet se ni ustavil, ni prišlo do vojne, incidente pa lahko štejemo bolj med fokloro, kot pa resne grožnje ene,ali druge države.
    Hrvaška je tik pred vstopom v Shengen, kjer bodo meje padle in se bo vzpostavilo stanje, kakršno je bilo takrat, ko sta obe državi bili republiki in meje praktično ni bilo.
    Vsi prepiri in takšni in drugačni incidenti so prepiri za oslovo senco, ki izbruhnejo takrat, ko jih politika potrebuje za svojo promocijo.
    Modro je, če mejo in njen zapleteni potek spravi politika iz dnevnega reda ter vse skupaj prepusti neki bodoči generaciji, ki ne bo obremenjena s predsodki in pred vsem s poliiko, ki potrebuje incidente za lastno promocijo.

  3. Malo bolj resno na temo, ki jo odpira članek
    Na področju bivše Jugoslavije še vedno obstojajo vezi, ki želijo obuditi propadlo državo. Zelo izrazit je srbski element, ki pod pretvezo oživljanja Jugoslavije, želi uspostaviti veliko Srbijo.
    Žrtve tega sta zlasti Hrvaška in Slovenija, ki sta nenehni tarči podtalnega delovanja in netenja sporov.
    Niti na Hrvaškem, niti v Sloveiji ni bil v popolnosti zatrt KOS. KOS je sicer vojaška obveščevalna služba, ki pa je še in ker še ni pokončan , služi še sedaj vekosrbskim ambicijam in povzroča nemire.
    Hrvati so bolj radikalni in enotni ter provokacije zatirajo, kolikor je mogoče.
    V Sloveniji se sprenevedamo in se delamo, kot da KOSa ni. Pa je in se celo krepi. Je pa že infiltriran v vse pomembnejše slovenske inštitucije pa tudi v vladajoči politii igra pomebno vlogo.
    Žal se je zalezel v medije, ki jih dodobra obvladuje, zalezel se je v vojsko, tajne službe in vladajočo politiko, kjer lepo maršira z levičarstvom in obuja spomine na dobro staro Jugoslaijo, kjer sta se cedila med in mleko.
    Članek v hrvaškem časopisu ni nič drugega kot naročena provokacija ampak iz Slovenije, ki naj še nekoliko poglobi spor med državama in še malo razpihne sovraštvo.
    Namenjen pa je pred vsem napadu na Tonina, saj postaja nevaren. Če bi se držal križa,bi ga zlahka smešili in zaničevali in ga uvrščali med ustaše in belogardiste. Stranko želi popeljati v sredino, kar bi utegnilo biti nevarno, zato mu je potrebno takoj pokazati, kje mu je mesto. Prav gotovo ne v vladi, še menj blizu vlade in sledila bo sreija uničevalnih člankov v vodilnih medijih.
    Če bo trd in se obnašal kot Janša bo preživel, če ne, bo propadel. Cilj blatenja in zasmehovanja pa je , da prestopi Rubikon in se pojavi v Dražgošah in se prikoni rdeči zvezdi.
    PS:: Pred kratkim je bil objavljen bombastični članek, da v Sbiji preganjajo Kučana za voja hudodelstva. Članek je naročen prav tako, kot člnek, ki ne namenje Toninu. Kučan je naročil po svojih kosovskiih vezah zato, da bi se mu nekolko dvignila popuplarnost, saj ta nepreklicno bledi. Ubogi straek ne ve, s čem bi se ponovno zvihtel med najbolj vplivne v Sloveniji,pa si je izmislil nastop v reklami.
    Ali vidite vzporednico s napadom na Tonina?

  4. Ves ta groteskno-burleskni medijski cirkus v zvezi z in okoli uresničevanja veljavno sklenjene mednarodne arbitražne pogodbe med RS in RH ter izvršitve mednarodno veljavne razsodbe haaškega arbitražnega tribunala kaže, kako neprofesionalne in škodljive pristojne ter odgovorne politike in funkcionarje smo imeli in jih imamo tudi ta hip v Vladi RS, na ministrstvih za zunanje zadeve, za pravosodje in za notranje zadeve ter v pristojnih nadzornih komisijah Državnega zbora RS.
    Zaradi nekompetentnosti in diplomatske zanikrnosti prejšnjega in aktualnega ministra za zunanje zadeve (Karla Erjavca in dr. Mira Cerarja) ter zaradi nekompetentnosti prejšnjega in sedanjega predsednika Vlade RS (dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca) sedaj RS stavi vse svoje upe na “odrešilno” zunanjo odločitev sodišča EU, ki pa se lahko presoji celo izogne, češ da ni pristojno, kar bo pomenilo dokončno povrnitev na stanje pred podpisom arbitražne pogodbe med RS in RH oz. nazaj na točko nič in ponovni začetek pogajanj z sosedo, ki je po zaslugi naših šalabajzerskih politikov in diplomatov zlahka enostransko izstopila z nezaželenega “arbitražnega vlaka” ter nas potuhnjeno in privoščljivo še naprej čaka pripravljena na politično-diplomatsko-pravniški dvoboj med pristojnima vladama “iz oči v oči”.
    Ni namreč pravnega sredstva in sankcij, ki bi pristojne organe RH prisilile k odstopu od veljavne odločitve Sabora RH ter k prostovoljni implementaciji mednarodne arbitražne razsodbe. V vsakem primeru se bo torej potrebno do obojestransko sprejemljive implementacije mednarodne arbitražne razsodbe prebiti ali vsaj približati s temeljito pripravljeno, strpno in spoštljivo diplomatsko dejavnostjo obeh sosednjih strani, saj postaja vse bolj jasno, da izven pristojnih in odgovornih funkcionarjev ter organov obeh sosednjih držav ni organa in je ni nevojaške sile, ki bi lahko strla monolitni politični odpor vladajočih organov RH proti vmešavanju tretjih držav in t. i. tretjih mednarodnih organov ter ustanov.

  5. Kako je mogoče, pa je, z Marsa in ne le z lune vidno in slišno srbsko nacionalistično vmešavanje v slovensko politiko. Tudi Kučan, ki je izrecno proti neodvisni Sloveniji in skuša Slovenijo politično izolirati od sosedov, še posebno Hrvatov, ki po mojem mnenju, so nam jezikovno, po kulturi in veri še najbolj blizu In prav ti elementi so v Sloveniji najbolj napadeni, predvsem z neargumentiranim izključevanjem oz. delitve naroda. Na vodilnih pozicijah imamo povprečneže, brez ponosa, morale, ljudi brez vizije morda celo namerno postavljeni. Pohabljen, razdeljen narod nemo morda celo osuplo opazuje zavoženo zgodbo o uspehu svoje Slovenije, ki vse bolj daje vtis tragedije.
    Narod imamo dolžnost zahtevati odgovornost in odgovore političnih akterjev, ki so bili in so za to pristojni in plačani. Slovenci po stoletjih hlapčevstva smo s mednarodno priznanim plebiscitom, konkretno pooblastili politiko, da to državo vodi v plebiscitarnem duhu v bran in razvoj svobodnega Slovenskega naroda. Trideset let po plebiscitu, točno vemo kdo je delal in dela za realizacijo plebiscitarne odločitve. Kdor tega ni spoštoval je vreden obsodbe ter prepovedi politične dejavnosti v tej naši državi.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime