Bitka za Lützerath: Bodo v Nemčiji kopali lignit?
Kot poroča BBC, je Lützerath v zahodni Nemčiji na robu – dobesedno – tega, da ga pogoltne ogromen rudnik premoga na njegovem pragu. Ozemlje okoli in pod Lützerathom je bogato z lignitom – najbolj umazano obliko premoga. Rudnik, umetni kanjon, ki se razteza na 35 kvadratnih kilometrih, vsako leto pridobi 25 milijonov ton snovi.
Energetska družba RWE, ki upravlja rudnik, je zdaj lastnica vasi. Prebivalcev ni več, njihove hiše so zapuščene. Bitka za Lützerath je divjala že dolgo. Toda ruska vojna proti Ukrajini ji je dala večji pomen in jo spremenila v nacionalni simbol boja znotraj nemške politike in družbe; kako lahko država, ki se je tako močno zanašala na ruski plin, zdaj uravnoteži svojo potrebo po energiji s svojimi ambicijami glede podnebnih sprememb?
RWE in regionalna vlada sta se dogovorila, da bosta omejili širitev rudnika; načrti za rušenje in izkop petih drugih vasi so bili zavrnjeni. Toda RWE, ki navaja, da veliko vlaga v tehnologije energetskega prehoda v regiji in po svetu, trdi, da v trenutnih okoliščinah Nemčija potrebuje lignit pod Lützerathom.
Aktivisti so odločeni, da jim preprečijo, da bi prišli do tega. Približno 200 aktivistov za podnebne spremembe, ki so zdaj edini, ki stojijo na poti kopačem, ki širijo površinski rudnik Garzweiler, so opozorili, da bodo prisilno izseljeni, če ne odidejo do torka. Ožganine na cestišču ob vhodu v vas pričajo o spopadu s policisti prejšnji teden.
"Če kopljejo za ta premog, uničujejo podnebne cilje, vržejo pariški sporazum v koš," pravi protestnica Dina Hamid.
"Če želimo rešiti življenja, če ne želimo, da se to dogaja še naprej, moramo prihraniti vsak košček premoga, vsak košček fosilnega goriva v zemlji," dodaja.
Energetska družba RWE, ki upravlja rudnik, je zdaj lastnica vasi. Prebivalcev ni več, njihove hiše so zapuščene. Bitka za Lützerath je divjala že dolgo. Toda ruska vojna proti Ukrajini ji je dala večji pomen in jo spremenila v nacionalni simbol boja znotraj nemške politike in družbe; kako lahko država, ki se je tako močno zanašala na ruski plin, zdaj uravnoteži svojo potrebo po energiji s svojimi ambicijami glede podnebnih sprememb?
RWE in regionalna vlada sta se dogovorila, da bosta omejili širitev rudnika; načrti za rušenje in izkop petih drugih vasi so bili zavrnjeni. Toda RWE, ki navaja, da veliko vlaga v tehnologije energetskega prehoda v regiji in po svetu, trdi, da v trenutnih okoliščinah Nemčija potrebuje lignit pod Lützerathom.
Aktivisti so odločeni, da jim preprečijo, da bi prišli do tega. Približno 200 aktivistov za podnebne spremembe, ki so zdaj edini, ki stojijo na poti kopačem, ki širijo površinski rudnik Garzweiler, so opozorili, da bodo prisilno izseljeni, če ne odidejo do torka. Ožganine na cestišču ob vhodu v vas pričajo o spopadu s policisti prejšnji teden.
"Če kopljejo za ta premog, uničujejo podnebne cilje, vržejo pariški sporazum v koš," pravi protestnica Dina Hamid.
"Če želimo rešiti življenja, če ne želimo, da se to dogaja še naprej, moramo prihraniti vsak košček premoga, vsak košček fosilnega goriva v zemlji," dodaja.
Povezani članki
Zadnje objave
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Plaz očitkov: Festival Ljubljana svojih obiskovalcev ne ceni
24. 6. 2026 ob 17:01
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Samostojnost ni cilj; je začetek odgovornosti
24. 6. 2026 ob 14:30
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
1 komentar
Andrej Muren
Pariški sporazum je že od samega začetka naprej za v koš. Kaj pa je prinesel koristnega? Manjša izpuste CO2? Ne! Bolj čisto okolje? Tudi ne! Pač pa precejšnjo podražitev energije, zlasti elektrike in posledično skozi višje cene proizvodov padec življenjskega standarda predvsem v Evropi. In situacija se še slabša.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.