Avstrijci proti umiku križev in krščanskih vrednot iz javnih šol, nekdo podira križe na vrhovih gora
Medtem ko se Slovenci svoje krščanske kulturne identitete močno otepamo, je pri naših sosedih Avstrijcih povsem drugače - krščanske vrednote so pomembne za tri od štirih državljanov naše severne sosede.
Kljub vsemu pa se tudi v Avstriji pojavljajo vandalizmi, kot je zadnje podiranje križev na vrhovih avstrijskih gora, o čemer poroča medij Express.
Očitno križi, ki simbolično stojijo na marsikateri gori avstrijskih Alp, nekatere motijo tako zelo, da so jih ob vzponu nanje pripravljeni posekati s sekiro.
Eden izmed planincev je v prejšnjem tednu policiji sporočil, da je križ na gori Schafreuter hudo poškodovan in da komajda še stoji. Na njem so vidni udarci sekire, ki so križ skorajda podrli, kar je vidno tudi na sliki. Poškodbe so zagotovo nastale od prejšnjega torka. Stroške za popravilo križa ocenjujejo na 4500 evrov.
V tem letnem času v avstrijske gore zahaja zares malo ljudi. A vendar policija sumi na istega storilca, ki je svojo vojno proti križem začel na gori Dudl-Alm na Bavarskem v začetku avgusta.
Od takrat do danes so bili ti versko-kulturni simboli napadeni na gorah Laerchkogel, Dudl-Alm, Prinzkopf in dvakrat že imenovana gora Schafreuter.
Policija do danes ni uspela najti osumljenca, ki bi ustrezal profilu uničevalca križev. Imajo pa pričevanje enega izmed planincev, ki si je skozi daljnogled opazoval sekanje enega izmed križev.
Oseba za stike z javnostjo na avstrijski policiji Josef Mayrpa je povedal, da so napadi najverjetneje povezani z verskim sovraštvom.
Osumljenec naj bi bil moški v starosti približno štirideset let, s tujim naglasom, močan in velik 180 cm. Tak človek naj bi bil opažen v bližini kaznivih dejanj. Policija je že zaprosila planince, naj bodo na takšnega moškega v avstrijskih gorah pozorni.
Avstrijci podpirajo križe v javnih šolah
Vandalizem nad križi pa bi lahko ustvaril napačno sliko o Avstrijcih, ki zelo cenijo in spoštujejo svojo krščansko kulturno identiteto.
Anketa med Avstrijci, o kateri poroča The European post, namreč kaže, da se kar 76 % Avstrijcem zdi pomembno, da krščanske vrednote prenašajo na naslednje generacije in da bi se o njih morali učiti v šoli.
Naši severni sosedi prav tako vztrajajo pri razpelih in drugih verskih simbolih v javnih šolah. Kar 69 % jih je proti, da bi križe umaknili iz šolskih učilnic.
je v anketah obkrožilo možnost, da razpela in drugi verski simboli sodijo v šole. IMAS inštitut, ki je to raziskavo opravljal je ugotovil, da tudi ljudje, ki niso predani katoliki menijo, da je Avstrija katolipka država in da taka mora tudi ostati.
19 % Avstrijcev tako krščanske tradicije, kot so jaslice in božične pesmi smatra kot zelo pomembne , nadaljnjih 35 % pa kot pomembne vrednote.
Povezani članki
Zadnje objave
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Svobodi gre v nos Stevanović, vložili bodo ustavno pritožbo
21. 4. 2026 ob 18:13
Po Logarjevi oceni se je Golob samoizključil iz enačbe
21. 4. 2026 ob 18:12
So univerze še trdnjave svobodne misli?
21. 4. 2026 ob 18:05
Se v državnem zboru res že skriva izoblikovana koalicija?
21. 4. 2026 ob 15:06
Marta Kos se je v Evropskem parlamentu znova izogibala pojasnilom o povezavah z Udbo
21. 4. 2026 ob 13:59
Ekskluzivno za naročnike
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.