Avstrijci proti umiku križev in krščanskih vrednot iz javnih šol, nekdo podira križe na vrhovih gora

Uredništvo
1

Medtem ko se Slovenci svoje krščanske kulturne identitete močno otepamo, je pri naših sosedih Avstrijcih povsem drugače – krščanske vrednote so pomembne za tri od štirih državljanov naše severne sosede. 

Kljub vsemu pa se tudi v Avstriji pojavljajo vandalizmi, kot je zadnje podiranje križev na vrhovih avstrijskih gora, o čemer poroča medij Express.

Očitno križi, ki simbolično stojijo na marsikateri gori avstrijskih Alp, nekatere motijo tako zelo, da so jih ob vzponu nanje pripravljeni posekati s sekiro.

Eden izmed planincev je v prejšnjem tednu policiji sporočil, da je križ na gori Schafreuter hudo poškodovan in da komajda še stoji. Na njem so vidni udarci sekire, ki so križ skorajda podrli, kar je vidno tudi na sliki. Poškodbe so zagotovo nastale od prejšnjega torka. Stroške za popravilo križa ocenjujejo na 4500 evrov.

V tem letnem času v avstrijske gore zahaja zares malo ljudi. A vendar policija sumi na istega storilca, ki je svojo vojno proti križem začel na gori Dudl-Alm na Bavarskem v začetku avgusta.

Od takrat do danes so bili ti versko-kulturni simboli napadeni na gorah Laerchkogel, Dudl-Alm, Prinzkopf in dvakrat že imenovana gora Schafreuter.

Policija do danes ni uspela najti osumljenca, ki bi ustrezal profilu uničevalca križev. Imajo pa pričevanje enega izmed planincev, ki si je skozi daljnogled opazoval sekanje enega izmed križev.

Oseba za stike z javnostjo na avstrijski policiji Josef Mayrpa je povedal, da so napadi najverjetneje povezani z verskim sovraštvom.

Osumljenec naj bi bil moški v starosti približno štirideset let, s tujim naglasom, močan in velik 180 cm. Tak človek naj bi bil opažen v bližini kaznivih dejanj. Policija je že zaprosila planince, naj bodo na takšnega moškega v avstrijskih gorah pozorni.

Avstrijci podpirajo križe v javnih šolah

Vandalizem nad križi pa bi lahko ustvaril napačno sliko o Avstrijcih, ki zelo cenijo in spoštujejo svojo krščansko kulturno identiteto.

Anketa med Avstrijci, o kateri poroča The European post, namreč kaže, da se kar 76 % Avstrijcem zdi pomembno, da krščanske vrednote prenašajo na naslednje generacije in da bi se o njih morali učiti v šoli.

Naši severni sosedi prav tako vztrajajo pri razpelih in drugih verskih simbolih v javnih šolah. Kar 69 % jih je proti, da bi križe umaknili iz šolskih učilnic.

je v anketah obkrožilo možnost, da razpela in drugi verski simboli sodijo v šole. IMAS inštitut, ki je to raziskavo opravljal je ugotovil, da tudi ljudje, ki niso predani katoliki menijo, da je Avstrija katolipka država in da taka mora tudi ostati.

19 % Avstrijcev tako krščanske tradicije, kot so jaslice in božične pesmi smatra  kot zelo pomembne , nadaljnjih 35 % pa kot pomembne vrednote.

Naši sosednje cenijo svojo krščansko kulturno identiteto. Kaj pa Slovenci?

Nekaj, kar je v Sloveniji povsem nepredstavljivo, kot denimo razpela na zidovih javnih ustanov, uradov, šol, je za sosednje narode, s katerimi na širšem območju delimo skupno zgodovino, marsikatero tradicijo in običaje, nekaj povsem samoumevnega. Več kot to, idejam o njihovi odstranitvi iz javnih prostorov odločno nasprotujejo.

Tako za Avstrijce, Italijane kot Hrvate križi in druga krščanska znamenja niso zgolj verski simbol, ampak del narodove kulturne identitete in njihovo prisotnost podpirajo tudi neverni državljani.

Zato ne preseneča enoten nastop italijanske politike, od komunistov do desnih radikalcev, ko je šlo za tožbo mame dveh učencev na ESČP, češ da križi v italijanskih šolah kršijo pravice nekatoliških otrok. Takrat se je na stran križev v šolah postavila celotna italijanska politika in 80 % prebivalstva v anketah in po pritožbi Italije je ESČP na koncu odločilo, da država s tem ne krši človekovih pravic.

Za Slovence ni potrebno, da bi s spoštovanjem naše kulturne dediščine in identitete začeli z izobešanjem križev šole, prvi korak bi že bil, če izobešanja zastav na državne praznike ne bi smatrali kot nekaj čudnega, skoraj sramotnega, ampak bi to na svojih domovih počeli zavedno in s ponosom.

1 komentar

  1. Skoraj tisočletje smo živeli skupaj in morali bi imeti enake vrednote in enak življenjski standard z Avstrijci.
    Pa smo Slo venci daleč, daleč od tega. Sto let balkanizacije in 70 let komunističnega režima sta naredila svoje!
    Začelo pa se je z ilirizmom sredi devetnajstega stoletja. Ta nas je pripeljal do usodne odločitve leta 1918, ko so se naši očetje odločili, da se ob razpadu avstroogerske monarhije združijo z jugoslovanskimi “brati”. Za Jugoslavijo je prišla še revolucija in komunistični režim z nasilno protikrščansko indoktrinacijo, ki traja še danes. In zdaj naši ljudje častijo rdečo zvezdo ter srp in kladivo namesto križa in volijo stranke komunistične kontinuitete namesto demokratičnih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime