Avstrija se zapira za necepljene: "Necepljeni naj se zavedajo, da so odgovorni tudi za zdravje soljudi"

Rok Frelih
vir: Pexels.com
POSLUŠAJ ČLANEK
"Vsi necepljeni se morajo zavedati, da ne nosijo odgovornosti le za svoje lastno zdravje, pač pa za zdravje vseh soljudi," je avstrijski kancler Alexander Schallenberg ob koncu oktobra sporočil javnosti ter povedal, da ne bo dovolil preobremenitve zdravstvenega sistema zgolj zato, ker se nekateri nočejo cepiti.

Jutri bo jasno, ali bo Avstrija uvedla zaprtje države za necepljene. Čeprav epidemija pri severnih sosedih ne narašča tako skokovito kot pri nas, vlada razmišlja o bolj drastičnih ukrepih. Kancler je na četrtkovi novinarski konferenci dinamiko širjenja epidemije označil za enormno, precepljenost med Avstrijci pa je po njegovih besedah sramotno nizka.

Avstrija trenutno že izvaja tristopenjski načrt ukrepov za obvladovanje epidemije, sprejet septembra. Ob nizki precepljenosti in hitrem napredovanju epidemije pa je vlada dodala še dve stopnji, ki zadevata necepljene in sta namenjeni preprečevanju zloma zdravstvenega sistema.

Četrta stopnja veleva, da lahko v bare, hotele ali na kulturne dogodke vstopajo le cepljeni ali tisti, ki so virus preboleli. Peta stopnja pa predvideva zaprtje države za necepljene, ko je zasedenih več kot 30 % kapacitet na intenzivni negi. Trenutna zasedenost sicer znaša 21 %, a epidemija se hitro širi.

Koalicija za ukrepe, Svobodnjaki proti


V tujih medijih je moč zaslediti predvidevanja, da naj bi se zaprtje za necepljene po celi državi uvedlo s ponedeljkom. Schallenberg se je danes na to temo pogovarjal z deželnimi glavarji, jutri pa naj bi predlog dobil še privoljenje parlamenta. Enotnost naj avstrijski vladajoči koaliciji ne bi predstavljala težav, zato je pričakovati potrditev sprejetih ukrepov.

Drugačna stališča pa je slišati iz vrst Svobodnjaške stranke, nekdanje koalicijske partnerice Avstrijske ljudske stranke v prejšnji vladi kanclerja Kurza. Svobodnjaki so glasniki proticepilske propagande, ki, kot kaže, tudi pri sosedih znajo pasti na plodna tla. Ukrepom odločno nasprotujejo, saj menijo, da se bo kot njihova posledica v družbi oblikovala skupina drugorazrednih državljanov.

Zaprtje ponekod neizbežno, solidarnosti z necepljenimi ne bo


Ne glede na odločitev zveznih organov pa bo "lockdown" v ponedeljek stopil v veljavo v deželah Zgornja Avstrija in Solnograško, ki ju je epidemija v trenutnem valu najhuje prizadela. O tem so že odločale regionalne oblasti. Necepljeni Avstrijci bodo po trenutnem predlogu lahko dom zapustili le ob odhodu na delo, v osnovne trgovine ali ob nujnih primerih, sicer pa bodo izvzeti iz družabnega življenja. V Zgornji Avstriji že sedaj niso smeli obiskovati kinodvoran, gostinskih objektov, frizerskih salonov itd.

Zakaj se Avstrija ne namerava zapreti popolnoma, tudi za cepljene? "Necepljeni ne bodo preložili odgovornosti na cepljene," je bil jasen Schallenberg. S splošnim zaprtjem bi izkazali solidarnost z necepljenimi, hkrati pa bi cepljene prikrajšali za javno življenje. Takšen pristop je kancler odločno zavrnil.

Kritiki sicer opozarjajo na pomanjkljivo preverjanje PCT pogojev, a kancler verjame, da se bodo državljani ukrepov kljub temu držali.

Primerjava stanja v Avstriji in v Sloveniji:

  • polno cepljeni: Avstrija 73,7 % odraslih (63,4 % celotne populacije); Slovenija: 63 % odraslih (54 % celotne populacije)

  • sedemdnevna stopnja okužb na 100.000 prebivalcev: Avstrija 814,6; Slovenija 1.969

  • smrtnost na 100.000 prebivalcev: Avstrija 129,6; Slovenija 231,3


Ukrepe zaostrujejo tudi drugod po Evropi


Avstrija je trenutno najslabše precepljena država med "zahodnimi" članicami EU, kar je po mnenju vladne koalicije sramotno in zaskrbljujoče. A zaostrovanju ukrepov se, kot kaže, ne bodo mogli izogniti tudi v nekaterih drugih državah. Nizozemski premier Mark Rutte je tako včeraj preko televizije državljanom naznanil skrajšan obratovalni čas restavracij in trgovin ter ponovno uvedbo družbene distance. V tej državi so v zadnjem času sicer priča protestom proti vladnim ukrepom; tudi tam policija za varovanje reda in miru uporablja solzivec, vodne topove in konjenico.

Nove ukrepe so napovedali tudi na Norveškem ter v Nemčiji, kjer je precepljenost le za odtenek višja kot v Avstriji.

KOMENTAR: Rok Frelih
Avstrija ukrepa, kaj pa Slovenija?
Na začetku epidemije je imela Slovenija rahlo boljše statistike od severnih sosedov. Sedaj smo pri nekaterih postavkah tudi več kot dvakrat slabši, zdravstveni sistem pa bolnih ni več zmožen oskrbovati sam. Avstrija hkrati ni dosegla še niti 30-odstotne zasedenosti kapacitet intenzivne nege in ob mnogo boljših statistikah, kot so slovenske, uvaja mnogo bolj restriktivne ukrepe. So katastrofalne številke v Sloveniji posledica nesposobnosti vlade? Ne. So posledica negativne družbene klime, ki jo že ves čas epidemije ustvarjajo neki politiki podvrženi mediji. Kakšni bi bili odzivi na avstrijske ukrepe v Sloveniji? Gre za to, koliko družbene odgovornosti smo zmožni in kakšen odnos imamo do soljudi. Razmere v Avstriji niso bleščeče, v Sloveniji pa so katastrofalne. Tu gre za družbeno odgovornost. Lahko bi bili boljši od Avstrijcev, a zdi se, da tega nekateri namenoma nočejo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vodiške Johance
  • 07. 10. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023