Anketa Dela: Po 100 dneh Golobovo vlado večina ljudi dojema negativno, poslancev bi imela manj

Vir foto: vladni Twitter profil
Čeprav vlada po anketah, ki jih objavljajo Večer, Dnevnik in POP TV, uživa več kot polovično podporo anketirancev, pa anketa Dela, ki vprašanje zastavlja nekoliko drugače, pokaže tudi drugačen uvid v to, kako Golobovo vlado dojemajo slovenski državljani.

Ko gre za oceno dela vlade na lestvici od zelo pozitivno do zelo negativno, je tistih, ki z Golobovo vlado niso zadovoljni, več kot polovica, natančneje 56 %. 

Stranke medtem ostajajo vkopane na svojih odstotkih z izjemo NSi-ja, ki po anketi Dela še vedno pridobiva in je med opredeljenimi anketiranci že presegla deset odstotkov glasov podpore. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Mediane za Delo največ, 29,9 % vprašanih, volilo Svobodo, 21,7 % bi jih volilo SDS in 8,1 % Novo Slovenijo. V parlament bi se uvrstili še obe socialistični stranki, SD s 6,4 % in Levica s 4,9 %.

Med neparlamentarnimi strankami ima največ podpore še vedno Stevanovićeva Resnica, 2,7 %, sledijo Pirati (2,3 %), SLS (2 %), SNS (1,8 %), Naša prihodnost (1,5 %) Vesna (0,7 %) itd.  Neopredeljenih je dobra desetina.

Trendi med opredeljenimi sodelujočimi v Delovih anketah kažejo na majhna nihanja okoli stabilne podpore štirim parlamentarnim strankam in manjšo, a nespregledljivo rast podpore Novi Sloveniji. V mesecih po volitvah se je dvignila tudi Resni.ca, a zadnje merjenje ji je pokazalo nekaj manj od prejšnjega. Pri Mediani so tokrat zaznali tudi SLS, ki ima novega predsednika, Marka Balažica.



Če bi iz avgustovskih rezultatov ankete Dela sestavljali parlament, bi Svoboda izgubila 2 sedeža na račun SDS-a:



Delo vlade v avgustu anketiranci ocenjujejo relativno kritično glede na sporočila nekaterih drugih anket. Zelo pozitivno ji je oceno dalo zgolj 6,1 % vprašanih, pozitivno pa petina. Srednjo vrednost je vladi podelilo 14,7 % vprašanih, negativno četrtina in zelo negativno tretjina anketirancev - skupaj 56 odstotkov.

Na barometru priljubljenosti politikov še vedno vodi Robert Golob (povprečje 3,32) pred Danijelom B. Loredanom in Borutom Pahorjem. Sledijo Urška K. Zupančič, Tatjana Bobnar, Matjaž Han, Janez Cigler Kralj in Dominika Švarc Pipan. Tej sledita Alojz Kovšca in Matej Tonin. Najslabše ocenjena politika na lestvici sta Marjan Šarec (2,36) in Alenka Bratušek (2,24).

KOMENTAR: Uredništvo
Ni vse zlato, kar se sveti
Ob stotih dneh vlade Roberta Goloba so mediji polni opazk o umirjenem, kulturnem vzdušju, v kakšnem naj bi minilo prvih 100 dni mandata, pri čemer se pozablja, da je dobršen del teh odpadel na poletje, kjer pri državljanih, ko gre za politike, velja pravilo: koliko daleč od oči, toliko bližje do srca. Vlada se temu navkljub samovšečno muza, premier pa naokoli razlaga, da imajo po sto dnevih zaupanje ljudi ravno zato, ker so "spremenili politično kulturo." V naslednji sapi pa v kontekstu potencialne vlade "postfašističnih Bratov Italije" pribije: "to kar smo lahko naredili, je, da smo najprej pometli doma.” Da so točno to počeli prvih 100 dni, pometali s političnimi nasprotniki, sta na Domovini vsak po svoje povedala tudi dr. Žiga Turk v odmevnem intervjuju ter dr. Janez Šušteršič v Vroči temi pri Luki Svetini. https://twitter.com/Domovina_je/status/1567907904392404992 Če v poletnih mesecih to, da so na ukrepih zaspali, ni prišlo toliko do izraza (čeprav se Slovenija mednarodno gledano že vzpenja po lestvici držav EU-ja z najvišjo inflacijo), pa bo nedvomno prišlo v jeseni. Okvir opravičevanja je sicer znan: gre za mednarodne razmere, na katere Slovenija ni imela vpliva (torej ravno nasproten kot v času spopadanja prejšnje vlade s covidom). Ali bodo ljudje to tudi kupili oz. kako dobro bodo Golobu naklonjeni mediji te zgodbe uspeli prodati, bodo pokazale javnomnenjske ankete. Zaenkrat jim gre pri prikrivanju najbolj neumnih premierjevih izjav, zadnja v vrsti je bila tista, da se bo proti recesiji boril v Nemčiji, kar dobro od rok. To navsezadnje priča tudi prvo mesto Goloba na lestvici priljubljenosti politikov. Če bo tako tudi ostalo po nekaj mesecih, v razmerah, ki prihajajo, bomo to lahko pripisali izključno medijski nevtralizaciji za vlado in premierja težke situacije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike