Andreja Lončar, N1: Nepremičnine, hrana, energetika – kam vlagajo svoje premoženje Boscarol, Brodnjak in Pečečnik?
Andreja Lončar je raziskala, kam vlagata po prodaji podjetij svoje milijone Joc Pečečnik in Ivo Boscarol ter zakaj šef NLB Blaž Brodnjak – pa ni edini – kupuje kmetijska zemljišča.
"Ivo Boscarol je kupnino od prodaje Pipistrela razpršil med delnice podjetij iz različnih panog in nepremičnine. Kot pravi, je zemljišče v ljubljanskem BTC, ki ga kupuje od Žita, zadnji razpoložljivi kos zemlje znotraj obvoznice za večjo stanovanjsko sosesko, tu načrtuje gradnjo tisoč stanovanj. Šef NLB Blaž Brodnjak vlaga v delnice banke in sklade, a tudi v kmetijska zemljišča. Joc Pečečnik je po prodaji Interblocka med drugim kupil polnilnico pijač Costello, tudi on pa se ozira proti energetiki in lesni gradnji."
Boscarol ne verjame v trenuten koncept kmetijstva, zato vlaga tudi v podjetja, ki so po njegovem prihodnost te panoge – recimo v takšna, ki razvijajo proizvodnjo laboratorijskega mesa.
"Cilj je zagotovitev bivalne, energetske in prehranske samooskrbe za razširjeno družino," pa pravi Brodnjak, ki kupuje različne vrste površin: od vinogradniških do travnikov, pašnikov, njiv in gozdov.
Več preberite na N1.
"Ivo Boscarol je kupnino od prodaje Pipistrela razpršil med delnice podjetij iz različnih panog in nepremičnine. Kot pravi, je zemljišče v ljubljanskem BTC, ki ga kupuje od Žita, zadnji razpoložljivi kos zemlje znotraj obvoznice za večjo stanovanjsko sosesko, tu načrtuje gradnjo tisoč stanovanj. Šef NLB Blaž Brodnjak vlaga v delnice banke in sklade, a tudi v kmetijska zemljišča. Joc Pečečnik je po prodaji Interblocka med drugim kupil polnilnico pijač Costello, tudi on pa se ozira proti energetiki in lesni gradnji."
Boscarol ne verjame v trenuten koncept kmetijstva, zato vlaga tudi v podjetja, ki so po njegovem prihodnost te panoge – recimo v takšna, ki razvijajo proizvodnjo laboratorijskega mesa.
"Cilj je zagotovitev bivalne, energetske in prehranske samooskrbe za razširjeno družino," pa pravi Brodnjak, ki kupuje različne vrste površin: od vinogradniških do travnikov, pašnikov, njiv in gozdov.
Več preberite na N1.
Povezani članki
Zadnje objave
Varnostni incident ustavil delovanje državnega portala e-Kmetija
28. 10. 2026 ob 12:01
Bilo je 26. junija 1991 zvečer
28. 10. 2026 ob 10:30
Mag. Andrej Breznikar: Večina obnove gozda pri nas poteka po naravni poti
28. 10. 2026 ob 9:00
Snežič kazensko ovadil sarajevski GEN-I, izpostavlja tudi Roberta Goloba
28. 10. 2026 ob 8:07
Protesti: Policija lahko ukrepa tudi proti mladoletnim kršiteljem
28. 10. 2026 ob 7:33
Domovina št. 275: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
28. 10. 2026 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 275: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
28. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 275: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
28. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
01
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
2 komentarja
Kaj pa vem
V laboratorijsko meso ne verjamem. Tudi paradižnik in solata, ki zrasteta v stekleni volni nista isto, kot če bi zrastla v zemlji. Prihodnost imajo prehranska dopolnila. Saj ni res, pa je!
rasputin
Le kaj bo bančnik počel s kmetijskimi zemljišči?
Jih bo obdeloval? Ali bo le špekuliral, da se pretvorijo v zazidljiva zemljišča, kar jim dvigne ceno za več sto odstotkov?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.