Andreja Lončar, N1: Nepremičnine, hrana, energetika – kam vlagajo svoje premoženje Boscarol, Brodnjak in Pečečnik?
Andreja Lončar je raziskala, kam vlagata po prodaji podjetij svoje milijone Joc Pečečnik in Ivo Boscarol ter zakaj šef NLB Blaž Brodnjak – pa ni edini – kupuje kmetijska zemljišča.
"Ivo Boscarol je kupnino od prodaje Pipistrela razpršil med delnice podjetij iz različnih panog in nepremičnine. Kot pravi, je zemljišče v ljubljanskem BTC, ki ga kupuje od Žita, zadnji razpoložljivi kos zemlje znotraj obvoznice za večjo stanovanjsko sosesko, tu načrtuje gradnjo tisoč stanovanj. Šef NLB Blaž Brodnjak vlaga v delnice banke in sklade, a tudi v kmetijska zemljišča. Joc Pečečnik je po prodaji Interblocka med drugim kupil polnilnico pijač Costello, tudi on pa se ozira proti energetiki in lesni gradnji."
Boscarol ne verjame v trenuten koncept kmetijstva, zato vlaga tudi v podjetja, ki so po njegovem prihodnost te panoge – recimo v takšna, ki razvijajo proizvodnjo laboratorijskega mesa.
"Cilj je zagotovitev bivalne, energetske in prehranske samooskrbe za razširjeno družino," pa pravi Brodnjak, ki kupuje različne vrste površin: od vinogradniških do travnikov, pašnikov, njiv in gozdov.
Več preberite na N1.
"Ivo Boscarol je kupnino od prodaje Pipistrela razpršil med delnice podjetij iz različnih panog in nepremičnine. Kot pravi, je zemljišče v ljubljanskem BTC, ki ga kupuje od Žita, zadnji razpoložljivi kos zemlje znotraj obvoznice za večjo stanovanjsko sosesko, tu načrtuje gradnjo tisoč stanovanj. Šef NLB Blaž Brodnjak vlaga v delnice banke in sklade, a tudi v kmetijska zemljišča. Joc Pečečnik je po prodaji Interblocka med drugim kupil polnilnico pijač Costello, tudi on pa se ozira proti energetiki in lesni gradnji."
Boscarol ne verjame v trenuten koncept kmetijstva, zato vlaga tudi v podjetja, ki so po njegovem prihodnost te panoge – recimo v takšna, ki razvijajo proizvodnjo laboratorijskega mesa.
"Cilj je zagotovitev bivalne, energetske in prehranske samooskrbe za razširjeno družino," pa pravi Brodnjak, ki kupuje različne vrste površin: od vinogradniških do travnikov, pašnikov, njiv in gozdov.
Več preberite na N1.
Povezani članki
Zadnje objave
Edina možnost ministra Vrtovca: pravni carski rez, ki zahteva politični pogum
29. 8. 2026 ob 12:31
Sladko-kisle dušene paprike
29. 8. 2026 ob 12:00
Murska Sobota, Ptuj ali Maribor? Ministrstvo možnosti še proučuje, občine čakajo
29. 8. 2026 ob 11:18
Nocoj bo znano, ali je Uroš Stoklas podrl svoj Guinnessov rekord
29. 8. 2026 ob 10:24
Dr. Žiga Turk: Kaj vse Pirc Musarjeva še skriva pred nami?
29. 8. 2026 ob 9:00
Prva (socialistična) zmota vlade
29. 8. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Sladko-kisle dušene paprike
29. 8. 2026 ob 12:00
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
2 komentarja
Kaj pa vem
V laboratorijsko meso ne verjamem. Tudi paradižnik in solata, ki zrasteta v stekleni volni nista isto, kot če bi zrastla v zemlji. Prihodnost imajo prehranska dopolnila. Saj ni res, pa je!
rasputin
Le kaj bo bančnik počel s kmetijskimi zemljišči?
Jih bo obdeloval? Ali bo le špekuliral, da se pretvorijo v zazidljiva zemljišča, kar jim dvigne ceno za več sto odstotkov?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.