Ameriški “liberalni” študentje bi omejevali univerzitetno razpravo ter ovajali profesorje in kolege zaradi “neprimernih” vsebin

Foto: pixabay

Ameriške univerze igrajo eno ključnih vlog pri oblikovanju ljudi, ki bodo v prihodnje vodili globalna podjetja ter ustvarjali zahodno družbo. Zato ni nepomembno, kakšna stališča študentje prinesejo iz fakultet, saj bodo ta močno vplivala tudi na našo prihodnost.

Oblikovanje teh stališč s pomočjo raziskave skrbno spremlja tudi Inštitut za globalne inovacije in rast Sheila in Robert Challey (Sheila and Robert Challey Institute for Global Innovation and Growth), ki je objavil letošnje rezultate raziskave Ameriški študent 2021: Anketa o svobodi, napredku in razcvetu.

V njej so anketirance v treh sklopih spraševali o njihovih stališčih do svobode govora, človeškega napredka ter do ekonomskega sistema in podjetništva v odvisnosti od njihovih prepričanj.

Rezultati bodo za marsikoga presenečenje, saj kažejo na to, da postaja liberalna večina, ki naj bi prevladovala med ameriškimi študenti, v svojem bistvu vse prej kot to. Tako prav med njimi najdemo največ pobudnikov omejevanja svobode govora.

Vzorec v raziskavi je sestavljalo 1.000 dodiplomskih študentov, ki so trenutno vpisani na ameriške visoke šole in univerze. Med njimi je 62 odstotkov študentov javnih in 38 odstotkov zasebnih fakultet. 58 odstotkov je žensk, 36 odstotkov pa moških. Pri preostalih spol ni znan.

Šestdeset odstotkov je belcev, 17 odstotkov je Azijcev, 6 odstotkov črncev. 7 odstotkov študentov nima enotnega rasnega izvora, med vprašanimi pa so tudi pripadniki domorodcev (Indijanci, Havajci).

Pri ključni postavki raziskave, to je glede politične ideologije, se jih 49 odstotkov opredeljuje za rahlo, nekoliko ali zelo liberalne. Za rahle, zmerne ali močne konservativce se je opredelilo 25 odstotkov vprašanih. Preostalih 26 odstotkov pa jih poroča, da niso niti liberalni niti konservativni oziroma so apolitični.

Liberalna večina, ki to ni

Univerze morajo tekom študijskega procesa izboljšati sposobnosti kritičnega mišljenja študentov ter spodbuditi njihov napredek na znanstvenem področju, za kar je ključna akademska svoboda in sodelovanje v tekmovanju idej.

A rezultati raziskave Ameriški študent 2021 kažejo, da ameriško visoko šolstvo ni tako odprto za nepriljubljene in sporne poglede, kot bi to od njega pričakovali.

Na deklarativni ravni je sicer videti vse v redu.

Na vprašanje, ali vam je prijetno deliti svoje mnenje o kontroverznih oziroma občutljivih temah, o katerih se razpravlja v razredu, bi tako pritrdilno odgovorilo 66 odstotkov liberalno, 42 odstotkov konservativno in 53 odstotkov neodvisno/apolitično usmerjenih študentov.

Vir: 2021 American College StudentFreedom, Progress and Flourishing Survey

Rezultat glede na pričakovanja raziskovalcev ni presenetljiv. A nadaljne raziskave pokažejo, da liberalna večina ne pozna milosti, ko se pogovor dotakne prepričanj, s katerimi se ne strinjajo.

Na to lahko sklepamo že iz dejstva, da se le 46 odstotkov konservativnih študentov strinja s trditvijo, da profesorji ustvarjajo razredno klimo, kjer bi ljudje z nepriljubljenimi pogledi te radi delili s preostalimi. Pri liberalnih študentih je ta delež mnogo višji, kar 72-odstoten.

Vir: 2021 American College StudentFreedom, Progress and Flourishing Survey

Nezaželeni profesorji in študenti

Tu je na mestu vprašanje, zakaj nastane takšna razlika. Odgovor najdemo nekoliko nižje pri vprašanju: Če se veliko študentov ne strinja s pogledi nekoga, ki je povabljen na predavanje v kampusu, ali mu univerza sme umakniti povabilo?

Vir: 2021 American College StudentFreedom, Progress and Flourishing Survey

Kot lahko vidimo, je med liberalnimi študenti rezultat popolnoma drugačen od pričakovanj, saj se s tem strinja kar 39 odstotkov vprašanih. Med konservativno usmerjenimi je takšnih veliko manj, zgolj 17 odstotkov, kar pravzaprav kaže na to, da so slednji veliko bolj strpni do takšnih profesorjev. Podobno kot za profesorje velja tudi za področje študijske literature. S tem, da se lahko neprijetno študijsko literaturo črta iz seznama obveznega branja, se namreč strinja 42 odstotkov liberalnih, 20 odstotkov konservativnih in 38 odstotkov neopredeljenih/apolitičnih študentov.

Vir: 2021 American College StudentFreedom, Progress and Flourishing Survey

Brez milosti do profesorjev in študentov, ki naj bi koga užalili

Situacija postane še zapletenejša, ko pride do neposrednih interakcij v predavalnici. Rezultati namreč kažejo, da se s trditvijo, da je profesorja, ki je rekel nekaj takega, kar študenti razumejo kot žaljivo, potrebno prijaviti univerzi, strinja kar 85 odstotkov liberalnih in zgolj 41 odstotkov konservativno usmerjenih študentov. Podobni odstotki v raziskavi so tudi pri vprašanju, če takšne izjave podajo študenti.

Vir: 2021 American College StudentFreedom, Progress and Flourishing Survey
Vir: 2021 American College StudentFreedom, Progress and Flourishing Survey
Liberalizem, ki to ni

Na prvi pogled je videti vse v redu, a poglabljanje v razmišljanje ljudi, ki bodo v prihodnjih desetletjih vodili zahodno družbo, ni spodbudno. Na deklarativni ravni prevladuje strpnost, a ko se dodatno poglobimo v vprašanja raziskave, nam je vse bolj jasno, da vprašani strpnosti ne živijo.

Sodobna znanost je zrasla prav iz tega, da se je na univerzah smelo pogovarjati tudi o stvareh, za katere je bilo to prepovedano, tega pa še tako mogočen vladar, niti papež, ni mogel preprečiti.

V raziskavi sicer imamo rezultate za ameriške univerze, a le malo verjetno je, da bi bili evropski rezultati kaj bistveno boljši. Čas je, da se tudi akademska sfera zave, da je v določenih segmentih postala neliberalna in izključevalna ter na to odločno reagira.

2 komentarja

  1. Ko smo bili izpostavljeni pranju možganov oziroma komunistični indoktrinaciji pod Jugovino, smo mislili, da se na Zahodu cedita ideološki med in mleko. Zdaj, ko smo del Zahoda, lahko vidimo, da tudi v zahodni civilizaciji prisotno ideološko pranje možganov, ki nadvse spominja na film Idiocracy (Idiotokracija).
    Zahodni politiki nas prepričujejo, da moramo v imenu solidarnosti dopustiti lasten konec prek masovnih migracij iz Afrike in Azije na Zahod oziroma povsod tja, kjer živijo belci. Govoriti, da je to etnocid nad belci, ki vodi v genocid, in da sodobne migracije daleč presegajo škodljive učinke nekdanje evropske kolonizacije Afrike, je najmanj politično nekorektno, če ni kar sovražni govor. Kje je tu svoboda govora, ki je temelj demokracije? Preti nam izumrtje, a moramo o tem molčati?!
    Zahodni politiki nas prepričujejo, da je največja nevarnost sodobnega sveta fantomski beli supremacizem in belski rasizem. V resnici pa je bela rasa na poti v načrtno izginotje. Dejansko je ideološka puhlica o belem supremacizmu in rasizmu le način, kako zapreti usta tistim, ki se upirajo izrivanju Evropidov iz Evrope in Amerike.
    Evropski politiki nas prepričujejo, da je moški supremacizem, zlasti belih moških, največje zlo, saj so moški tisti, ki so v zgodovini delali vojne in vse, kar je v zvezi z njimi. Dejansko je odpravljanje moškega supremacizma uperjeno v zmanjševanje in odpravljanje obrambne moči Zahoda. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo Zahod tudi po vojaški moči in usposobljenosti prehitele druge velesile kot sta Kitajska in Indija. Drugi cilj odpravljanja moškega supremacizma in vzpostavljanja femisupremacije je zniževanje rodnosti na Zahodu. Populacija, ki se ne biološko obnavlja, je po vseh zakonih narave na poti v izumrtje.
    Zahodni politiki nas prepričujejo, da je kovid naravna nesreča, vedno več pa je indicev, da gre s tem v zvezi za skrbno načrtovano plandemijo, v katero so vpleteni akterji iz ZDA, Kitajske in iz nekaterih drugih držav. Obamova administracija je prek Faucija financirala raziskave v Wuhanu. Eden glavnih akterjev je bil Britanec Peter Daszak, ki je javno povedal, da je manipulacija virusov tehnično enostavna. V Wuhanu so preprosto iskali in izdelali virus, ki je maksimalno nalezljiv in je v najkrašem času zakrožil po vsem svetu.
    Tucker Carlson, komentator ameriške TV Fox News, se upravičeno sprašuje, kaj zdaj delajo v znanstveniki v laboratorijih po svetu? (https://www.youtube.com/watch?v=BdCW0gHxe4w) Na njihovo moralo se lahko zanesemo toliko kot na moralo nacističnih znanstvenikov. Na moralo medijev in novinarjev, ki so v službi zločinske politike, enako kot je to bilo v času komunizma, pa žal ravno toliko.

Komentiraj