Alojz Ihan, El Normal: Samoupravljanje v socializmu je bil čudovit obvod mimo osebne odgovornosti
Uredništvo
- 5. 7. 2023 ob 16:29
- 7 komentarjev
Nina Granda se je pogovarjala z Alojzom Ihanom, zdravnikom, mikrobiologom, profesorjem, predstojnikom Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pisateljem, esejistom in pesnikom, »poleg vseh teh vlog pa je tudi in predvsem – javni intelektualec«.
Dobršen del intervjuja zavzemajo zanimiva Ihanova razmišljanja o slovenski družbeno-politični stvarnosti. Spodaj objavljamo nekaj izsekov:
O tajkunizaciji in njenih posledicah: »A na neki točki je potem politika sama ustavila tajkune, ki jih je najprej ustvarila. Spomnimo se Bavčarja, Šrota, Zidarja, Kordeša, tudi Jankoviča v Mercatorju. Njihov vzpon je ustvaril družbeno averzijo, ki se je je politika zbala in naredila zapik. Še več, takrat so politiki odkrili svojo novo tržno nišo v socialnem populizmu, namesto obljubljanja razvoja in druge Švice, ker je bilo objektivno težko uresničiti, so našli veliko enostavnejšo retoriko o revnih, ki jim je treba pomagati, pa o velikih socialnih razlikah pa o bogatih, ki jih je potrebno obdavčiti, čeprav je omembe vredno število bogatašev v Sloveniji zares težko najti in še ti imajo svoje premoženje v tujih podjetjih.«
O socialističnem samoupravljanju: »Hkrati pa je bilo to samoupravljanje tudi čudovit obvod mimo osebne odgovornosti. Nikomur ni bilo več potrebno biti kriv ali celo iti na Goli otok, saj je samoupravljanje pomenilo, da smo v neskončnem procesu kolektivnega odločanja za vse krivi vsi, konkretno pa nihče.«
O tem, zakaj – med drugim – socializem ne obstaja: »Po mojem občutku, a seveda za to nisem strokovnjak, so bile tudi investicije naše bivše države v vojsko in policijo tako neracionalno velike, da bi danes ob tem omedlel vsak, ki se ima za levičarja. Skratka, osebno kakšnega socializma v nekdanji državi nisem opazil, je pa bila skrajno neracionalno in amatersko vodena, kar jo je tudi ekonomsko zrušilo. Na osebnem nivoju pa je takrat vsak predvsem skušal poskrbeti za lastne nujne potrebe v precejšnjem družbenem kaosu in ekonomski neurejenosti z ogromno inflacijo.«
Celoten intervju preberite na spletnem portalu El Normal.
Dobršen del intervjuja zavzemajo zanimiva Ihanova razmišljanja o slovenski družbeno-politični stvarnosti. Spodaj objavljamo nekaj izsekov:
O tajkunizaciji in njenih posledicah: »A na neki točki je potem politika sama ustavila tajkune, ki jih je najprej ustvarila. Spomnimo se Bavčarja, Šrota, Zidarja, Kordeša, tudi Jankoviča v Mercatorju. Njihov vzpon je ustvaril družbeno averzijo, ki se je je politika zbala in naredila zapik. Še več, takrat so politiki odkrili svojo novo tržno nišo v socialnem populizmu, namesto obljubljanja razvoja in druge Švice, ker je bilo objektivno težko uresničiti, so našli veliko enostavnejšo retoriko o revnih, ki jim je treba pomagati, pa o velikih socialnih razlikah pa o bogatih, ki jih je potrebno obdavčiti, čeprav je omembe vredno število bogatašev v Sloveniji zares težko najti in še ti imajo svoje premoženje v tujih podjetjih.«
O socialističnem samoupravljanju: »Hkrati pa je bilo to samoupravljanje tudi čudovit obvod mimo osebne odgovornosti. Nikomur ni bilo več potrebno biti kriv ali celo iti na Goli otok, saj je samoupravljanje pomenilo, da smo v neskončnem procesu kolektivnega odločanja za vse krivi vsi, konkretno pa nihče.«
O tem, zakaj – med drugim – socializem ne obstaja: »Po mojem občutku, a seveda za to nisem strokovnjak, so bile tudi investicije naše bivše države v vojsko in policijo tako neracionalno velike, da bi danes ob tem omedlel vsak, ki se ima za levičarja. Skratka, osebno kakšnega socializma v nekdanji državi nisem opazil, je pa bila skrajno neracionalno in amatersko vodena, kar jo je tudi ekonomsko zrušilo. Na osebnem nivoju pa je takrat vsak predvsem skušal poskrbeti za lastne nujne potrebe v precejšnjem družbenem kaosu in ekonomski neurejenosti z ogromno inflacijo.«
Celoten intervju preberite na spletnem portalu El Normal.
Povezani članki
Zadnje objave
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom
27. 8. 2026 ob 20:11
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
27. 8. 2026 ob 19:34
Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga
27. 8. 2026 ob 18:33
Ali so vse kulture enake? Tudi Kemi Badenoch pravi, da ne
27. 8. 2026 ob 16:56
Ekskluzivno za naročnike
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
7 komentarjev
Andrej Muren
Dr. Ihan je glede na svoja leta še človek, ki je odraščal v socializmu. Zato ga dobro pozna in si o njem in današnjih levičarskih parolah ne dela utvar. Žal pa jim v naši deželi množično nasedajo mladi, ki socializma niso nikoli doživeli in ga zato ne poznajo. Če ga kdaj bodo, bo znaten del njihovega življenja uničen, kot je bil nam starejšim.
Peter Klepec
Socializem je obstajal in ponekod po svetu se obstaja. Socializem ni tisto kar bi naj bil, ampak tocno in edino to, kar je bil. Da pa ni deloval, je pa razlog samo to, da so se napacni ljudje zadeve lotili z napacnim orodjem. Ce bi bili pravi ljudje s pravim orodjem, pa temu ne bi rekli socializem.
Andrej Muren
Če bi se socialisti spoznali na ekonomijo, ne bi bili socialisti.
Madison
Odličen intervju z zdravnikom mikrobiologom in imunologom ter pesnikom, pisateljem in esejistom Alojzom Ihanom - ki ne združuje zaman vseh naštetih poklicev v eni osebi.
Ihanova eruditska širina ponuja bralstvu edinstvene vpoglede na preteklo in sodobno slovensko družbo - vpoglede, ki so obenem "mikroskopsko" natančni, ko se avtor osredotoča na značilno slovenske pojave ter širokokotno odmaknjeni, ko avtor značilno "slovenskost" ovrednoti v širšem svetovnem kontekstu.
Zanimivo branje od prve črke do zadnje pike.
Domnevam, da fanatični proticepilci, zaradi njegovega imena in priimka v naslovu, ne bodo prebrali niti prve črke, kaj šele zadnjo piko intervjuja z doktorjem Ihanom na portalu El Normal.
BARBARA RAKUN
Glej, Madison, nisem anticepilka, lahko pa rečem, da se je Ihan izkazal v korona času kot prodana duša. In če kaj bereš po tej koronski histeriji, veliko stvari je že prišlo na plano in še bo prišlo. Zato nekdo, ki samo enostransko gleda, ne raziskuje, če pritrjuje oblasti (tako kot je Ihan) pač zame ni verodostojna oseba. Ni bil toliko, da bi dvomil v vse ukrepe, odloke, ki jih je oblast vsakodnevno po večkrat na dan spreminjala, ampak je temu pritrjeval!
Madison
"Glej, Madison, nisem anticepilka..." ********** Gospa Rakunova, če trdite, da niste anticepilka, čemú ste javno nasprotovali cepljenju proti Covid19?? Tiste, ki nasprotujejo cepljenju, pač poljudno imenujemo anticepilci. Menim, da se na specifično znanstveno področje, ki ga že mnogo let proučuje in raziskuje dr. Ihan, ne spoznate dovolj in o mikrobiologiji veste mnogo premalo, da bi sploh lahko kompetentno dvomili v verodostojnost dr. Ihana.
Madison
Gospa Rakunova, očitno niti tega niste razumeli, da je politika med epidemijo smrtonosne bolezni sprejemala ukrepe po priporočilih medicinske stroke in ne obratno. Očitno ne veste, da so bili vsi ukrepi za omejevanje epidemije sprejeti na osnovi medicinskih strokovnih podlag in so bili nujni za ohranjanje življenja in zdravja ljudi. Zakaj bi po vašem prepričanju moral zdravnik, specialist mikrobiologije in imunologije, dvomiti v strokovna priporočila medicinske stroke, ki jih je s svojim strokovnim znanjem pomagal sooblikovati? Politična oblast v državi je tista, ki odgovarja za življenja državljanov, zato mora sprejemati take odločitve, ki življenja državljanov ohranjajo, ne pa jih ogrožajo. Vaš vtis, da je oblast med epidemijo vsakodnevno, po večkrat na dan spreminjala ukrepe in odloke, obstaja samo v vaši domišljiji. Drži pa, da je oblast ukrepe redno prilagajala stopnji širjenja okužb in poteku epidemije. V vseh državah po svetu so vlade sprejemale podobne epidemiološke ukrepe, da bi zmanjšale širjenje smrtonosne bolezni. Delati se pametnjakoviča po koncu težkih razmer, v kakršne je ves svet potisnila epidemija prej neznane smrtonosne bolezni, ob dejstvu, da sam med epidemijo nisi nosil neposredne odgovornosti za zdravje in življenje svojih sodržavljanov - je tipična butalska značilnost, o kakršni je pisal že Milčinski.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.