Zobec: Odločitev je pričakovana, kaj podobnega se v Sloveniji še ni zgodilo

»Odločitev je pričakovana, saj sta sedanji in bivši predsednik Vrhovnega sodišča RS eklatantno kršila mojo pravico do nepristranskega sodišča. Vsakomur, ne samo pravnikom, je jasno, da predlagatelja postopka ne moreta nepristransko odločati o sestavi senata, ki bo odločal o usodi akta Etične komisije, ki je več kot pritrdil njunemu predlogu,« je odločitev Ustavnega sodišča komentiral vrhovni sodnik Jan Zobec.

Ustavno sodišče je namreč v postopku odločanja o ustavni pritožbi vrhovnega sodnika Jana Zobca ugotovilo, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sodišča v postopku. Gre za postopek, v katerem je izpodbijal mnenje etične komisije Sodnega sveta, ki je ocenilo, da je kršil kodeks. Ustavno sodišče je sklep Vrhovnega sodišča v zadevi razveljavilo in mu jo vrnilo v odločanje. »Sprašujem se, kako je mogoče, da najvplivnejša sodnika v državi, kot sta predsednik in podpredsednik Vrhovnega sodišča, zagrešita tako očitno kršitev človekove pravice svojega kolega, sodnika na istem sodišču,« je Zobec ocenil, da se kaj podobnega v Sloveniji še ni zgodilo. »Samo upam, da je bilo njuno odločanje posledica elementarne pravne nepismenosti in nepoznavanja osnov procesnega prava ter prava človekovih pravic,« je še dejal Zobec in poudaril, da slabše usluge ugledu svoje institucije ne bi mogla narediti.

Postopek pred Komisijo za etiko in integriteto se je začel na predlog podpredsednika Vrhovnega sodišča, ki se mu je pridružil tudi predsednik Vrhovnega sodišča

Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta je menila, da je leta 2022 Zobec v intervjuju za spletni portal Siol kršil načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. »Komisija je moje pravno stališče, ki temelji na sodni praksi Vrhovnega sodišča RS in prepričljivi pravni argumentaciji, razglasila kot neetično ravnanje. Sprašujem se, ali sodniki sploh še lahko sodelujemo v javni debati o pomembnih javnih temah, kot je tema postulacijske sposobnosti vrhovnega sodnika in zakonitosti imenovanja sodnika,« je takrat vrhovni sodnik na portalu Nova24tv izpostavil pomembno vprašanje, ki zadeva delovanje slovenskega sodnega sistema. Spomnimo, Zobec je v intervjuju zdaj že upokojenemu sodniku Branku Masleši očital, da nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem, avtoritarno pojmovanje prava, diskvalifikacije in polprikrite grožnje. Pobudo na etično komisijo zaradi dvomov o konstruktivni kritiki sodnika v intervjuju je po poročanju STA vložil podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, pridružil pa se mu je še predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.

O tožbi Zobca je odločalo vrhovno sodišče in jo na podlagi stališča, da načelno mnenje ni upravni akt, zavrglo in odstopilo upravnemu sodišču. Zobec je nato v ustavni pritožbi med drugim zatrdil, da mu je bila pred vrhovnim sodiščem kršena ustavna pravica do nepristranskega sodišča. V postopku obravnave tožbe zoper mnenje komisije sta po mnenju Zobca oba - Đorđević in Florjančič - s tem, ko sta odločala o predlogih za izločitev sodnikov, vplivala na sestavo senata, ki je odločal o tožbi Zobca. Ustavno sodišče je očitek o kršitvi pravice do nepristranskega sodišča preučilo z vidika objektivnega testa nepristranskosti. Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da obstaja vsebinska povezava med postopkom pred Komisijo za etiko in integriteto in postopkom pred Vrhovnim sodiščem, nadalje, da sta podpredsednik in predsednik Vrhovnega sodišča vložila pobudo za začetek postopka pred Komisijo za etiko in integriteto ter da je od vložitve pobude do sprejetja izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča minilo le eno leto, zato ne gre za časovno oddaljeno povezavo. V takem primeru po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče šteti, da sta predsednik in podpredsednik Vrhovnega sodišča nevtralna do pritožnikove zadeve. »Podaja pobude za začetek postopka pred Komisijo je nedvomno taka objektivna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari upravičen dvom o nevtralnosti te osebe do zadeve,« je zatrdilo Ustavno sodišče.

»Ker ni mogoče šteti, da sta predsednik in podpredsednik Vrhovnega sodišča nevtralna do pritožnikove zadeve, ugotovitev, da sta z odločanjem o predlogih za izločitev imela vpliv na določitev sodnika poročevalca in sestavo senata, ki je odločal o pritožnikovi tožbi, pomeni tako okoliščino, ki ne izpolnjuje standarda objektivne nepristranskosti in zato pomeni kršitev pravice do nepristranskega sodišča (prvi odstavek 23. člena Ustave),« je še zapisalo Ustavno sodišče, ki je zato sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje. Zobec je v ustavni pritožbi tudi nasprotoval stališču Vrhovnega sodišča, da načelno mnenje ni upravni akt. Sam namreč meni, da mu mora biti sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi zakona o upravnem sporu. Ker mora o pritožnikovem dostopu do sodnega varstva najprej odločati sodišče, ki izpolnjuje standarde objektivne nepristranskosti, je Ustavno sodišče poudarilo, da se v tej fazi še ne more opredeliti do vprašanja, ali bi pritožniku sploh moralo biti zagotovljeno sodno varstvo zoper načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto in ali mu mora biti to zagotovljeno na podlagi 2. člena ali 4. člena Zakona o upravnem sporu.