Življenje v Sloveniji, kot ga opisuje OECD: ne zaupamo v oblast in dihamo zanič zrak, a imamo dober dom in naša mladina je bistra

Se življenje na svetu izboljšuje? To je ključno vprašanje, na katero skuša odgovoriti obsežna raziskava OECD, v kateri preverjajo enajst različnih družbenih kategorij v svojih državah članicah.

Kriza je prizadela večino od 35 držav članic, a po njej gre večinoma na bolje, čeprav ne na vseh področjih.

Slovenija je pri tem v vrhu glede osnovnih življenjskih pogojev, nastanitev, varnosti življenja, izobrazbe in sposobnosti med mladimi, pri dnu pa glede participacije in zaupanja ljudi pri upravljanju države, usposobljenosti odraslih, prihodku gospodinjstev, koriščenju prostega časa in onesnaženosti zraka. 

Pri ugotavljanju, kako živimo, OECD upošteva tako materialne življenjske okoliščine kot kvaliteto življenja samo po sebi. Slednje vključuje, kako se življenje spreminja skozi čas, kako se razlikuje med različnimi skupinami ljudmi znotraj družbe in ali se današnja blaginja vzdržuje na račun prihodnjih generacij.

V OECD na splošno ugotavljajo, da je finančna kriza imela močan vpliv na to, kako ljudje danes živijo. Glede na leto 2005 je tako življenje v nekaterih pogledih boljše, a napredek je v obdobju po krizi počasen in zaostaja na številnih področjih.



Prihodki gospodinjstev in letni prihodki posameznikov so se od leta 2005 sicer v povprečju povečali za 8, oziroma 7 odstotkov, ampak to je le pol toliko, kot so se med leti 1995 in 2005. Vse manj ljudi živi v razmerah brez osnovnih sanitetnih pogojev in več ljudi se počiti varno hoditi ponoči. Pričakovana življenjska doba se je v zadnjih desetih letih v povprečju dvignila za 2 leti (čeprav od leta 2015 ta več ne narašča).

Ob teh pridobitvah pa na številnih drugih področjih kaže slabše. Dolgotrajna brezposelnost je višja kot leta 2005, nestabilnost zaposlitev je za tretjino višja kot leta 2007, ko je bila prvič merjena. Pada tudi udeležba na volitvah, rahlo se je znižalo povprečno zadovoljstvo z življenjem, za tri odstotke je manj ljudi, ki čutijo, da se lahko oprejo na prijatelje in sorodnike.

Življenje v Sloveniji: ne hodimo na volitve, ne zaupamo v oblast, zaslužimo podpovprečno, dihamo slab zrak, živimo pa v varni državi, v ugodnih nastanitvenih pogojih

Slovenija se, glede na različne kazalce merjenja splošne blaginje, odreže zelo spremenljivo.

Povprečni prihodek gospodinjstev je zgolj na dveh tretjinah povprečja OECD, dolgoročna brezposelnost pa je dvakrat višja od povprečja OECD.

Po drugi strani pa je vključenost v izobraževanje izjemno visoko. 87 % delovnih ljudi ima vsaj poklicno, oziroma srednješolsko izobrazbo, kar je 13 % višje od povprečja OECD.

Kognitivne sposobnosti dijakov, starih 15 let, so višje kot v večini drugih držav članic, a obenem so sposobnosti odraslih oseb podpovprečne.

Med najnižjimi v OECD pa je občutek vključenosti ljudi v upravljanje z državo in zaupanje v oblast. Po občutku vpliva na oblast je za Slovenijo le Francija, zaupanje v vlado pa je najnižje v OECD.

Povsem pri vrhu pa smo po občutku osebne varnosti. Imamo eno najnižjih stopenj umorov v OECD, in 85 % Slovencev se čuti varne ponoči hoditi okoli, kar je med najvišjimi odstotki v OECD.

Zanimivo je še, da smo po kvalitete vode med najboljšimi, po kvaliteti zraka pa med najslabšimi v OECD.

Po splošnem zadovoljstvu z življenjem pa smo povsem v povprečju.

Izstopajoč je še podatek, da se ljudje migrantskega porekla od vseh držav članic OECD v Sloveniji počutijo najmanj diskriminirani s strani večinskega prebivalstva (leto merjenja 2015).