"Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast," je dejal nadškof Stres ter razjezil LMŠ in Ženski forum

Vir osnovne foto: www.katoliska-cerkev.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pred praznikom vseh svetih podala izjavo z naslovom: Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast. Osrednje sporočilo je spoštovanje življenja in boj proti kulturi smrti, ki jo opažajo na več področjih.


Komisija Pravičnost in mir je v izjavi podala jasno oceno aktualne politične situacije in izrazila kritiko določenih drž dela opozicije, podpihovanju petkovih protestov, spornem početju javne RTV Slovenija, ščuvanja k nasilju in počasnega reševanja vprašanja pokopa žrtev medvojnih in povojnih pobojev.

 Nad ostro kritiko so presenečene in se proti njej že pritožujejo nekatere opozicijske stranke, ki so se očitno našle v nadškofovih besedah, pišemo v komentarju uredništva. 

Izjava predsednika Komisije za pravičnost in mir je razdeljena na štiri dele. V prvem se Stres zahvaljuje in izraža podporo vsem, ki v teh dneh z nečloveškimi napori trudijo za reševanje življenj. Posebej so omenjeni zdravstveni delavci, gasilci, civilna zaščita, policisti, uradniki in vlada. Ob tem kritiko nameni "delu opozicije", ki več truda kot v reševanje življenj namenja boju za oblast. Opozicijske politike komisija poziva, da zavzamejo držo enotnosti in solidarnosti pri reševanju človeških življenj.

Petkovi protestniki, RTV, leva opozicija in nasprotniki pokopa žrtev kot del kulture smrti


Drugi del je namenjen petkovim protestnikom, do katerih bi morali zavzeti manj popustljiv ali celo podpihovalski odnos. Njihovo vedenje vidijo kot posmeh vsem trpečim; bolnikom, svojcem umrlih, zdravstvenemu osebju in drugim.

Pri Komisiji za pravičnost in mir ocenjujejo tudi, da bi protesti sami hitro potihnili, če jih ne bi podpihovala javna RTV Slovenija, ki je s svojo ideološko pristranskostjo in izključevanjem povsem ignorirala Pohod za življenje, hkrati pa skuša peščico protestnikov prodati kot splošno javno mnenje. Ocenjujejo, da gre za moralno nesprejemljiv in manipulativni odnos do človeškega življenja s strani javne RTV.

V tretjem delu izražajo zaskrbljenost nad ščuvanju k nasilju ali celo poboju političnih nasprotnikov. Kot opozarjajo se svobode izražanja ne bi smelo zlorabljati za pozivanje k smrti in ubojem. Pri uboju v slovenskem jeziku gre samo za človeka, s čimer opozorijo na simbolno rabo besed. Pričakujejo tudi kazensko pravno znamenje, da je v naši družbi takšno vedenje nesprejemljivo.

Na kulturo smrti oz. omalovaževanje človeškega življenja pa opozarja tudi odnos do pokopa žrtev, v slovenskem primeru še vedno ne rešenega pokopa žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Ob tem si želijo hitrejšega odkrivanja in urejanja grobov omenjenih žrtev. Razlog, da se to ne odvija hitreje pa vidijo v odkritem preziru do žrtev na "napačni strani".

Kot primer navajajo primer postreljenih Romov s strani partizanov v 2. svetovni vojne, za katere mestna oblast v Ljubljani ne dovoli pokopa na osrednjem mestnem pokopališču. Hkrati pa je ista politična in ideološka nomenklatura polna besed o varstvu človekovih pravic in boju za malega človeka, poudarjajo v KPM.

Spomin na svojce počastimo z odločnim bojem proti kulturi smrti


V času, ko se še posebej spominjamo svojih rajnih, pa se hkrati ne bomo mogli udeležiti javnih molitev zanje, saj nam to preprečuje virus, nas škofje vzpodbujajo, da se jih spomnimo v molitvi. Hkrati pa spomin nanje počastimo tudi z odločnim bojem proti kulturi smrti, z zavzemanjem za medsebojno spoštovanje in sodelovanje, za dosledno pravno državo in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob izteku življenja ter nenazadnje z enotnostjo, solidarnostjo, samodisciplino in medsebojno podporo v boju proti epidemiji.

Zgražanje v LMŠ in Ženskem forumu SD


Kritični so v nekaterih strankah opozicije. V LMŠ so zgroženi nad kritiko in namigi o slabih namenih opozicije, Cerkev pa pozivajo, naj se ukvarja s svojim osnovnim poslanstvom. Očitajo ji tudi nerazumevanje demokratičnih procesov.

https://twitter.com/StrankaLMS/status/1321514459291070470

V Ženskem forumu SD poslanico SŠK ob Dnevu vseh svetih vidijo kot politikantski spis, v luči sprememb na Poljskem pa jih najbolj skrbi sprememba zakonodaje, ki bi bolj zaščitila življenje nerojenih.

https://twitter.com/ZenskiforumSD/status/1321483674269982722

Zore: preprečujmo okužbo, obiščimo le domače pokopališče, svojce pokličimo in jim sporočimo, da smo jih veseli


Na današnji vladni tiskovni konferenci je sodeloval tudi ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Vernike je povabil, naj v prihajajočih praznikih ostanemo doma in ne obiskujemo sorodnikov, grobove pa obiščejo le v domači župniji. Zaveda se, da je to žrtev, ki jo moramo narediti, da preprečimo širjenje epidemije. Tudi sam letos ne bo obiskal groba svojih staršev.

Duhovniki bodo grobove kljub vsemu blagoslovili, blagoslov pa bo spremljalo zvonenje cerkvenih zvonov, kar bo vernikom doma omogočalo lažje spremljanje svetih opravil. Namesto cvetja in sveč predlaga, da dar namenimo za svete maše za rajne, vzdrževanje župnij, Karitas in druge dobrodelne ustanove. Sorodnike, bolne in osamljene pa pokličimo in jim sporočimo, kako smo jih veseli.

Ne samo Stresova, eno od levih strank je zmotila tudi Zoretova izjava.



KOMENTAR: Uredništvo
Škofje so pokukali iz geta tišine
Po dolgem, dolgem času se je Slovenska škofovska konferenca, oziroma v njenem imenu predsednik Komisije Pravičnost in Mir, nadškof msgr. dr. Anton Stres, oglasila v širše družbeno relevantni temi, ki presega zgolj področje vere in pastorale. Glede na to, kar smo bili od škofov vajeni nekoč, gre še vedno za razmeroma sramežljiv korak Katoliške cerkve nazaj na polje, kjer je bila nekoč vseprisotna in samoumevna. A vajeni molčeče Cerkve, po finančnih ter moralnih škandalih skoraj desetletje potisnjene v geto tišine, so v nekaterih političnih strankah doživeli pravi šok. Čeprav je Stres naslovil "del opozicije," so se v njegovih besedah našli tudi v stranki zvestega bralca nedeljskega berila, Listi Marjana Šarca. Zakaj so se v Stresovih  besedah prepoznali, je vprašanje za drugo temo; morda jih je poglodala slaba vest. A njihova impulzivna in zato pretirana reakcija priča tudi o presenečenju, da se Cerkev vrača tja, od koder so verjeli, da so jo uspešno in za zmeraj izgnali. Seveda pa je reakcija LMŠ in ostalih, ki so se že ali se še bodo odzvali, tudi politično preračunljiva. Leve stranke v Sloveniji še vedno igrajo na močan antikatoliški sentiment pri svojih volivcih in na njem pogosto skušajo pridobivati politične točke. Slednjega se najpogosteje poslužuje sicer Alenka Bratušek - spomnimo se njenega "pisma papežu Frančišku" s pozicije predsednice vlade zaradi oglašanja škofa Štumpfa v zvezi z migracijami, ki ga bodisi ni nikoli poslala, bodisi ni v Vatikan nikoli prispelo. Je pa Bratuškove na volitvah nekaj dni kasneje potisnilo čez parlamentarni prag. Zaradi tovrstnih političnih benefitov je pričakovati, da leve stranke ob oglašanjih škofov tudi v prihodnje ne bodo molčale, kaj šele njihovo proaktivno družbeno vlogo pozdravile. A vodstvo Cerkve to ne bi smelo odvrniti od družbeno proaktivne drže, ki so jo številni verniki v teh letih pogrešali, a tudi razumeli, zakaj do nje ni moglo priti. Sicer morajo škofje še marsikaj počistiti pred lastnim pragom, sploh kar se aktivnega ukrepanja glede spolnih zlorab v duhovniških vrstah tiče, pa tudi glede transparentnosti pri finančnem poslovanju. A nič ni narobe, da se, premišljeno in z občutkom, ob pomembnih družbenih vprašanjih spet začnejo oglašati. S poudarkom na "premišljeno in z občutkom", ter ne kot okorni gromeči buldožerji za vsako pasjo figo, kot se je kdaj v preteklosti tudi že dogajalo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike