Živele pridobitve oktobrske revolucije! Tako pravi Radio Slovenija ...

POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav smo v slovenskih medijih že nekako vajeni bolj ali manj prikritega simpatiziranja z marksizmom in komunizmom, je predstavitev ruske revolucije 1917 v sobotni oddaji Kulturna panorama na 3. programu Radia Slovenija presegla celo to "običajnost".

Sodeč po napovedniku prispevka o dogodku ob stoletnici ruske (torej februarske in oktobrske) revolucije, se imamo tej zahvaliti za "številne civilizacijske pridobitve", to je "zahodno socialno državo, splošno volilno pravico, pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ..." in še kaj.

Okoli 8-minutni prispevek je bil sicer vezan na znanstveni simpozij z naslovom Ruska revolucija - 100 let kasneje, ki so ga pripravili v Ruskem centru znanosti in kulture, posnetek pa lahko poslušate v arhivu RTV. Osrednji del prispevka sicer predstavlja razlaga zgodovinarja ddr. Igorja Grdine, ki zveni objektivno in skuša predstaviti sodoben pogled evropskega zgodovinopisja na celotno dogajanje ob razpadanju carske Rusije na začetku 20. stol.

Kaj zmoti vsakega sodobnega evropskega demokrata


Kar bode v oči in (zopet) poraja vprašanje kvalitete javnega RTV servisa, sta predvsem napovednik ter spremljajoče besedilo radijskih novinark (od katerih je poimensko navedena le ena). Ne le da iz njih veje simpatiziranje z enim izmed evropskih totalitarizmov, temveč poda tudi celo vrsto zgodovinsko napačnih ocen domnevnih "pridobitev revolucije", torej pravic, ki so dandanes v resnici posledice večstoletnega boja različnih družbenih slojev in skupin.

Denimo: "Splošna volilna pravica, pravica do zdravstvenega zavarovanja in bolniškega dopusta, do izobraževanja za vse, pravica do pokojnine, svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja - seznam civilizacijskih pridobitev, ki jih je v železni repertoar državljanskih pravic in svoboščin vpisala ruska revolucija leta 1917, je dolg. Na njih temelji t. i. zahodna socialna država, nekatere so danes povsem samoumevne, druge že močno ogrožene."

Takšne trditve so zgodovinsko gledano močno zmotne; bodisi so laži bodisi polresnice ali pa v najboljšem primeru huda posploševanja, poleg tega pa v celotnem prispevku niti z besedo niso omenjene grozovite žrtve revolucije in sistema, ki ga je vzpostavila.

Kje je zgodovinska resnica?


Dejstvo namreč je, da "t. i. zahodna socialna država" ne temelji na boljševiški revoluciji, temveč na dolgotrajnem boju nižjih družbenih slojev (torej kmetov, delavcev/proletariata, malega meščanstva in še koga) za pravičnejšo, na delu in sposobnostih temelječo družbo ter socialne pravice, ki bi vsakemu omogočile človeka kolikor toliko dostojno življenje.

Te ideje so stare približno toliko kot antična Grčija, pravi zagon in javno pozornost pa so dobile s pojavom razsvetljenskih in humanističnih misli ter nato industrijske revolucije v 18. in 19. stol. V tem času so potekali tudi mnogi drugi procesi (industrializacija, urbanizacija, vsesplošno izobraževanje in dvig pismenosti itd.), ki so pripomogli k vse glasnejšemu zavzemanju prikrajšanih skupin za svoje pravice in enake možnosti.

To je v zahodni Evropi večinoma že v 2. polovici 19. stoletja rezultiralo v postopnem uzakonjenju določenih pravic (npr. skrajšanju delavnika, pravici do stavke, minimalni plači, v 20. stol. pa tudi zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju), na kar denimo v svojem komentarju opozori tudi Grdina.

Res pa je, da je takratna carska Rusija temu sledila izjemno počasi, če sploh, in je bila l. 1905 ob prvem množičnem uporu proti carjevi oblasti dejansko izjemno zaostala država, ki v obstoječi ureditvi in z absolutnim monarhom Nikolajem II. ni bila zares zmožna odgovoriti na izzive časa.

Tudi s tem je bila tlakovana pot boljševikom, ki so vse te socialne razlike in neprilagodljivost carske oblasti izrabili za komunistično revolucijo, ki je imela že v prvih letih za posledico nekaj 100 tisoč političnih zapornikov ali žrtev, od prevzema oblasti s strani Stalina 1924. pa je ta režim lahko žrtve prešteval le še v (deset) milijonih.

Da o katastrofalnih posledicah za gospodarstva vzhodne in srednje Evrope (vključno s slovenskim), ki so padla pod plansko komunistično upravo, sploh ne izgubljamo besed.

KOMENTAR: primoz.veselic
Kakšno RTV si Slovenci želimo in zaslužimo?
Na Domovini nikakor nočemo reči, da so vsakršna subjektivna mnenja na javni RTV neprimerna ali slaba za slovensko medijsko krajino. Želimo pa povedati, da je nedopustno poveličevanje in spogledovanje s totalitarnimi režimi preteklosti ali sedanjosti, saj so ti povzročili mnogo gorja - njihovim političnim nasprotnikom ali pa povsem preprostim ljudem. Leta 2017 je v srednjeevropski državi, ki je članica EU in še vrste naprednih mednarodnih združenj, kaj takega pač nesprejemljivo, poleg vsega drugega tudi zaradi resolucije Evropskega parlamenta o totalitarizmih. Tudi ni potrebno biti "enoznačen" ali "zgodovinsko pristranski", da obsodimo zlorabo socialnih razlik za boljševistično revolucijo oziroma diktaturo proletariata, ki je za milijone imela tako hude posledice. Vsaj za novinarje javne televizije bi se spodobilo, da ne sugerirajo, da so takšna dejanja v imenu družbene revolucije ali česarkoli drugega sprejemljiva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike