Žiga Turk: koliko koalicijskih partnerjev je potrebnih za zamenjavo žarnice

Kaj pove o človeku način, na katerega prečka cesto na semaforiziranem prehodu za pešce?

Dr. Žiga Turk meni, da veliko.

V svoji kolumni na Siol.net je pešce, glede na njihov pristop do rdeče luči na semaforju, porazdelil v pet skupin.

Večino vidi med discipliniranci, ki potrpežljivo čakajo na zeleno, ne glede na to, ali je cesta prometna ali prazna. To so tisti, ki od drugih in države pričakujejo navodila, kaj smejo in kaj ne, pričakujejo, da skrbi za njihova življenja.

Tovrstne potrpežljivosti ne premorejo skoraj podjetniki, ki ne glede na rdečo cesto prečkajo ob prvi priložnosti, ko je prazna. Takšnih, pravi Žiga Turk, je socializem vzgojil veliko.

V veliki manjšini so tisti iz stare šole, ki so izumirajoča vrsta, saj jih najdemo pretežno med starejšimi. Tem se čez cesto mudi, da avtomobilom zaradi njih ne bi bilo potrebno predolgo čakati.

Resnično čutečih do bližnjega,  ki ob prehodih s tipko premislijo, da bi bila škoda, da se promet ustavlja samo zaradi njih, takšnih ni, ocenjuje Žiga.

Nekaj pa je vendarle svobodnjakov. To so tisti, ki pač prečkajo, če je cesta prazna in jo je mogoče zložno prehoditi, ne da bi spravljali sebe v nevarnost ali voznike silili k zaviranju. To so ljudje, ki ne marajo, da država pretirava s pravili in omejitvami, a težava Slovenije je, da so v izraziti manjšini, zaokroža avtor.

In kakšno se to navezuje na menjavanje žarnic s strani koalicijskih partnerjev? Preberite v  kolumni na Siol.net.