Žiga Turk: Je prihodnost Evrope mogoča brez Evrope?

Dokler je Evropa projekt, je mogoče govoriti o prihodnosti Evrope, ki pa potrebuje trden temelj za tisto, kar naj bi bila njena državnost,  v kolumni na Siol.net piše Žiga Turk. 

Točka nestrinjanja o prihodnosti Evropske unije je, ali je ta lahko utemeljena na ideologiji. Da pa ideologija ne more biti temelj države, me je prepričal Samuel P. Huntington s knjigo Kdo smo, v kateri med drugim dokazuje, da državne tvorbe, ki so utemeljene na ideologiji, propadejo (npr. Češkoslovaška (ČSSR), Socialistična federativna republika Jugoslavija in Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR)), pravi Turk.

Nasproti ideologiji kot sistemu racionalnih idej postavlja občutke, instinkte, kulturo. Torej vse tisto, kar je nezavedno, podzavestno, kar ni plod zapletene razumske telovadbe, ampak imajo ljudje v krvi, v genih. Tisti občutki, tisti moralni temelji, ki po Haidtu dajejo osnovo za družbeno kohezivnost, tisti so temelj državnih skupnosti. To so narod, jezik, vera, zgodovina.

Nekje globoko v sebi ljudje nekaj čutijo. In obstaja meja, kako daleč in kako globoko politika lahko gre proti tem občutkom. Ta razkorak med ideološkimi elitami in instinkti običajnih ljudi pojasni brexit, Trumpa, Združeno levico in celo množico drugih gibanj, ki se pojavljajo v državah članicah.

Če naj bi Evropska unija postala tesnejša, potem je več Evrope potrebne pri varovanju zunanjih meja, vzdrževanju varnosti, zagotavljanju svobodnega trga in pravne države. Ampak več te Evrope lahko postavimo samo na temelje evropske identitete, na tisto, kar nas tukaj razlikuje od tistih, ki niso Evropa. To pa so naša vera, naša civilizacija in naša kultura, je še na Siolu zapisal Žiga Turk.