Zeleni prehod in ukrajinska vojna vplivajo na kmetijstvo. So strahovi o lakoti v Evropi upravičeni?

Evropska komisija je v dodatni oceni učinka, ki so jo zahtevali ministri EU, napovedala, da bo načrt EU za prepolovitev uporabe pesticidov in tveganja zanje do leta 2030 najbolj vplival na pridelke, ki bodo imeli "majhen ali nikakršen vpliv na varnost preskrbe s hrano".

Komisija je marca pristala, da bo zakonodajalcem EU predložila študijo, ki dopolnjuje obstoječo oceno učinka spornega, vendar ambicioznega predloga, katerega cilj je do leta 2030 prepoloviti uporabo pesticidov in zmanjšati tveganje zanje, potem ko so nekateri zakonodajalci EU izrazili zaskrbljenost glede varnosti preskrbe s hrano.

V 218-stranskem osnutku ocene učinka, o katerem poročajo bruseljski mediji, Evropska komisija obravnava gospodarski učinek načrta EU za pesticide na kmetijsko proizvodnjo ter posledice za razpoložljivost in ceno krme in hrane.

Učinek na pridelke z majhno vlogo pri prehranski varnosti

Po mnenju Komisije so morebitni učinki na cene hrane in krme ter odvisnost od uvoza in zmanjšanje izvoza kmetijskih proizvodov odvisni od učinkov na pridelek. Vendar se ocenjuje, da bodo "največji vplivi [se] pojavili pri pridelkih, ki imajo razmeroma majhno vlogo za varnost hrane in krme, kot so grozdje, hmelj in paradižnik", je navedeno v študiji.

V dokumentu, kot poroča Euractiv, je poudarjeno, da imajo kmetje in države članice možnost, da "dajo prednost zmanjšanju pesticidov pri pridelkih, ki imajo majhen ali nikakršen vpliv na varnost preskrbe s hrano [...] in tako prispevajo k ciljem zmanjšanja brez vpliva na varnost preskrbe s hrano, proizvodnjo hrane, razpoložljivost ali cene."

Drugi vidik, ki bi lahko prispeval k ciljem zmanjšanja pesticidov, določenim v vodilni prehranski politiki EU, strategiji "od kmetije do vilice", je zmanjšanje uporabe pesticidov na nekmetijskih območjih, kot so mestna območja, športni in rekreacijski objekti ter zasebni vrtovi, dodaja poročilo.

Takšno "zmanjšanje uporabe pesticidov in tveganja na nekmetijskih območjih ali pridelkih, ki niso namenjeni za prehrano in krmo, ne bi imelo nobenih posledic za varnost hrane in krme", poudarja Komisija. Zlasti sedanji skupni odtis pesticidov, vključen v porabo EU – ki vključuje tudi uvoz iz tretjih držav –, je povezan s proizvodnjo "tekstila, storitev, drugega in 'hrane brez kalorij' (tj. hrane z nizko hranilno vrednostjo)".

Glavni problem ostaja pomanjkanje podatkov

Po drugi strani pesticidi sami prispevajo k degradaciji okolja in izgubi ekosistemskih storitev, kar lahko povzroči posledice za varnost hrane in krme.

Zlasti fitofarmacevtska sredstva, ki vplivajo na opraševalce in talne organizme s ključnimi funkcijami, na koncu povzročijo "nenamerne negativne učinke" na prehransko varnost. Komisija vztraja, da obstaja pomanjkanje empiričnih podatkov o uporabi pesticidov, in kritizira nekatere prejšnje študije modeliranja in vpliva, ker so predpostavljale "takojšnje pavšalno 50-odstotno zmanjšanje pri vseh pridelkih in za vse pesticide [...], kar je privedlo do najslabših ocen".

Vse študije, ki jih je pregledal izvršni organ EU, so uporabljale splošne predpostavke o zmanjšanju pridelka, vendar so večinoma temeljile na strokovnih mnenjih in ne na kvalitativnih podatkih. "Po našem najboljšem vedenju nobena od obstoječih študij, ki so modelirale doseganje ciljev, ni preučevala, kako bi lahko strateški pristop k nacionalnemu cilju 50-odstotnega zmanjšanja vplival na raven proizvodnje," je navedeno v študiji.

Kljub pomanjkanju podatkov Komisija trdi, da realni dokazi o "znatnem napredku, doseženem pri zmanjšanju uporabe pesticidov in spremljanem tveganju med letoma 2011 in 2020, niso bili povezani z znatnim povečanjem stroškov ali učinkom na donos glavnih pridelkov in tako niso vplivali na prehransko varnost".

Vojna v Ukrajini nima večjega vpliva

Kar zadeva vpliv vojne v Ukrajini, Komisija priznava, da je "zaradi visokih cen energije in goriva mehansko odstranjevanje plevela lahko dražja alternativa v primerjavi s kemično zaščito pridelkov (herbicidi)". "Vendar se pričakuje, da se bodo srednjeročno energetski trgi umirili in da ruski vdor v Ukrajino ne bo bistveno vplival na svetovne trge hrane," je še zapisano v poročilu.

V osnutku dokumenta je omenjeno, da so kmetijski trgi EU v tekoči tržni sezoni 2022/23 že delno absorbirali kratkoročne učinke, ki so posledica vojne. V nadaljevanju ocene učinka je navedeno, da "ni ugotovljenega vpliva na povečanje cen pesticidov", saj ima zmanjšanje količine pesticidov pri glavnih prizadetih pridelkih razmeroma majhen vpliv na donos.

Alternativne rešitve z dodatnimi stroški pripravljene do leta 2030

Izvršilni organ EU v študiji navaja tudi datum, ko bo v Evropi na voljo zadovoljivo število alternativ konvencionalnim pesticidom. "[P]o trenutnih informacijah je mogoče sklepati, da bo v časovnem okviru ciljev za leto 2030 na splošno na voljo dovolj orodij, ki bodo zagotovila zahtevano zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in tveganja."

Evropski kmetijski ministri so zahtevali tudi količinsko opredelitev upravnega bremena za kmete zaradi uvedbe novih pravil o pesticidih. Vendar "Komisija nima natančnih podatkov za oceno morebitnih količinsko opredeljenih učinkov takšnega povečanega upravnega bremena na konkurenčnost in donosnost malih in srednje velikih kmetij", piše v poročilu.

Izvršni organ EU je ocenil, da bi lahko kmetije za pridobitev letnega obveznega "strateškega svetovanja" v skladu z novimi pravili dodatno plačale 180 evrov na leto. Po mnenju Komisije bi lahko z zagotavljanjem takega svetovanja prek skupine ali prek spleta/na daljavo ta strošek zmanjšali, preostanek pa bi se lahko delno povrnil z manjšo uporabo pesticidov in s tem povezanimi stroški za kmete.

Inovacije, ki jih ovira pretirana regulacija

Obstaja veliko obetavnih inovacij, ki bi lahko pripomogle k občutnemu zmanjšanju uporabe pesticidov, vendar so te še vedno v pripravi, saj jih ovirajo neprilagojeni predpisi in nizka stopnja zaupanja, pravijo znanstveniki iz vodilnega raziskovalnega centra Rothamsted.

Linda Field, vodilna molekularna biologinja za žuželke in upokojena profesorica na Rothamstedu, najdlje delujočem kmetijskem raziskovalnem inštitutu na svetu, meni, da so takšni cilji včasih dobra stvar, saj spodbudijo k ukrepanju. Fieldova, ki je do nedavnega vodila enoto raziskovalnega centra za biointerakcije in varstvo rastlin ter ima za seboj 45 let raziskovalnih izkušenj, meni, da je prihodnost varstva rastlin v "celovitem sistemskem pristopu".

Takšen pristop vključuje kombinacijo selektivne kemije in odpornejših pridelkov, bolj zdrave biotske raznovrstnosti ter globljega ekološkega razumevanja. "Prihajamo do faze, ko lahko razvijemo kemikalijo, ki uniči mušico, ne pa tudi čebele. To je težje, vendar je izvedljivo," je dejala.

Vendar se takšne inovacije pogosto težko prebijejo iz raziskav na teren, meni Sam Cook, ekologinja iz podjetja Rothamsted, ki je specializirano za razvoj ekoloških taktik za integrirano varstvo rastlin pred škodljivci (IPM).

Njene raziskave se močno osredotočajo na uporabo naravnih sovražnikov škodljivcev poljščin, ki so že v okolju, kar je po njenih besedah velik, neizkoriščen vir. Kljub temu potencialu se alternativne metode za nadzor škodljivcev ne uveljavljajo in obtičijo v raziskovalnih laboratorijih, je dejala. "Vsa ta sredstva za zatiranje škodljivcev so na voljo brezplačno, vendar jih kmetje ne uporabljamo pravilno," je dejala in obžalovala dejstvo, da je veliko stvari v raziskovalni verigi, vendar ne pridejo iz nje. Raziskovalka meni, da je velik del tega pravna ureditev.

"Podjetja niso pripravljena vlagati v alternative, ker vedo, da je regulativni postopek tako težaven in drag, da se ta naložba verjetno ne izplača," je pojasnila. Čeprav ima neka tehnologija dokazljiv potencial, so jo številna podjetja, ki so na začetku pokazala precejšnje zanimanje, potem opustila, kar Cookova pripisuje neprilagojeni regulaciji, ki ni sposobna obvladovati novih inovacij.

Obe znanstvenici sta v intervjuju za bruseljske medije opozorili, da je breme tveganja še vedno preveč na plečih kmetov. "Kmetje, ki nosijo to tveganje in se trudijo ravnati pravilno, niso dovolj nagrajeni, in to se mora spremeniti," je dejala Cookova. Poudarila je, da IPM zahteva veliko znanja in da kmetje potrebujejo podporo za učinkovito izvajanje strategij na ravni kmetije.