Zdaj še merjenje temperature: ali nam ukrepi za omejevanje širjenja epidemije kratijo človekove pravice?

VIr foto: unsplash, pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Informacijski pooblaščenko skrbi, da bi merjenje temperature lahko bil nezakonit ukrep. Kritična je bila tudi do uvajanja aplikacije Ostani zdrav, ki jo je vlada napovedala v četrtem protikorona paketu in je zdaj že v aktivni uporabi.

Tudi drugi omejevalni ukrepi, kot je obvezna nošnja mask pri nekaterih ljudeh ustvarjajo dvom, ali je tak ukrep morda poseg v njihove človekove pravice.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je poudarila, da se v javnosti širijo napačne informacije glede merjenja temperature zaposlenih pred vstopom na delovno mesto. Kot meni Prelesnikova, merjenje temperature ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod in lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov. Opozorila je tudi, da je možno merjenje temperature izvajati tudi brez trajne obdelave podatkov.


Merjenje temperature posega v varstvo osebnih podatkov?


Prelesnikova je prepričana, da za obvezno in vsesplošno merjenje temperature ni pravne podlage, saj delodajalci niso zdravstvene institucije. Prelesnikova je bila v pretekolsti že tudi zelo kritična do uvajanja aplikacije za sledenje okuženim s COVID 19.

Na njeno izjavo se je na Twitterju že odzval predsednik vlade Janez Janša, ki je njeno izjavo ocenil kot »Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost.«



Pojavljajo se tudi opozorila, da merjenje temperature ni v celoti učinkovito, saj lahko nekdo, ki je okužen s COVID 19 nima povišane temperature, povišana temperatura pa je lahko posledica tudi drugih obolenj in vzrokov.

Čeprav je merjenje temperature prisotno tudi v nekaterih drugih evropskih državah, imajo opozorila Prelesnikove osnovo v Evropskih pravilih varovanja osebnih podatkov GDPR. V kolikor se omenjeni podatki ne hranijo ni posebnih pravil po GDPR, kako le to merjenje izvajati. V kolikor pa se podatki shranjujejo, je potrebno shranjevati minimalno količino osebnih podatkov, ter biti odkrit z zaposlenim, katere podatke se hrani. Za hranjenje podatkov pa mora biti zakonska podlaga.



Podobno ureditev kot v Sloveniji imajo tudi Italija, Poljska, Španija. Evropske smernice na tem področju delodajalcem svetujejo, naj temperaturo le merijo, ne pa tudi hranijo. V primeru ko bi zaposlenemu temperatura presegla vrednost 37,5 stopinje Celzija pa le zapišejo, komu in kdaj se je to zgodilo, brez zapisa o temperaturi in to hranijo 14 dni. Kot ugotavljajo različni evropski viri, pa so pravila na tem področju nekoliko nejasna.

Obvezna uporaba maske ne krši človekovih pravic


So pa zato pravila jasnejša pri uporabi mask. Čeprav bi se komu lahko zdelo, da obvezna nošnja maske v javnih prostorih, ki je za marsikoga neprijetna posega v njegove pravice, so strokovnjaki na področju človekovih pravic dokaj enotni, da so naše pravice tukaj omejene s pravico drugih, ki jih z nošnjo maske ščitimo. Vlade pa imajo v naše »pravice« pravico posegati tudi v imenu javnega zdravja in javne varnosti.

Our world in data. Strogost ukrepov držav skozi čas epidemije.


Na vprašanje o tem, kako strogi v primerjavi z drugimi državami so bili ukrepi slovenske vlade pa odgovarja indeks »vladne strogosti« pri omejitvenih ukrepih, ki ga je pripravil portal Our world in data.

Pozicija Slovenija v primerjavi z drugimi Evropskimi državami se skozi čas nekoliko spreminja. V začetku smo bili med manj strogimi, nato poskočili med bolj stroge, v poletju ukrepe zrahljali bolj od povprečja, zdaj pa se nahajamo nekje v »zlati sredini«, skupaj z Italijo med strožjima Španijo in Nemčijo ter manj strogimi Madžarsko, Švedsko in Hrvaško. Ob pogledu na zemljevid je Slovenija praktično ves čas imela enako ali manj stroge ukrepe kot njene sosede.

[caption id="attachment_270528" align="aligncenter" width="716"] Our world in data. Strogost ukrepov držav 3. junija[/caption]

[caption id="attachment_270527" align="aligncenter" width="722"] Our world in data. Strogost ukrepov držav 29. septembra.[/caption]


KOMENTAR: Peter Merše
Ukrepi niso popolni, delujejo pa v smer preventive
Da ne bi prišlo do ponovne popolne ustavitve javnega življenja, vlada išče alternativne ukrepe. Tako med drugim uvajajo merjenje temperature na delovna mesta. To zagotovo ni ukrep, ki bi povsem preprečil vnos COVID 19 v delovne organizacije. Je pa ukrep, ki bo bolnim preprečil prihod na delo, kar pomeni, da ne bodo širili svoje bolezni, pa naj bo COVID ali kaj drugega. Seveda bo kakšen asimptomatski bolnik vseeno virus prinesel, ampak tveganje je manjše. Podobno kot pri sledilni aplikaciji. Olajšala bo iskanje stikov in opozarjala ljudi, ne bo pa preprečila vseh prenosov okužbe. Prenose okužbe bi povsem preprečila le popolna osamitev, ta pa bi bila za državo uničujoča z drugih vidikov (gospodarski, socialni, psihološki). Zato je smiselno, da se z različnimi ukrepi trudimo živeti čim bolj normalno, hkrati pa preprečiti širjenje virusa. Ob vseh drugih hujših posegih v naše osebne podatke je kritiziranje merjenja temperature in kritika aplikacije, ki deluje le na podlagi bluetootha prav smešno. Moramo biti prav na ukrepih za omejitev epidemije v normalnem življenju najbolj pikolovski. Drži pa tudi, da bi bilo koristni, če bi bila navodila za omenjene ukrepe za odtenek bolj natančna. Pozno sporočanje podrobnosti in nejasnosti pri nekaterih ukrepih marsikomu, ki organizira delo ali pouk povzroča sive lase. Nikakor pa ni odveč razmislek o tem, da živimo v tako zbirokratiziranem svetu, da se ničesar ne da več početi po zdravi pameti, za vsako podroben in konkreten ukrep pa je potrebna črkobralska "zakonska podlaga", tudi tam, kjer bi se z nekoliko širšo interpretacijo lahko prišlo do ugotovitve, da ta vendarle že obstaja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37